Jedro

Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.

Izrek

RAZSODILO: Pritožbam obsojenk se ugodi tako, da se izpodbijana sodba opr. št. II Kr 10773/2019 z dne 11. 6. 2021 razveljavi .

SKLENILO:

I. Postopek za preklic pogojne obsodbe, ki je bila izrečena obsojenkam s sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Celju opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020 in ki je postala pravnomočna 24. 1. 2020 za K. B. in 25. 1. 2020 za L. K. in M. K. se ustavi .

II. Stroški preklicnega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornic obsojenk bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vsem trem obsojenkam preklicalo pogojno obsodbo, ki je bila izrečena s sodbo o kaznovalnem nalogu Okrajnega sodišča v Celju opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, ki je postala za K. B. pravnomočna 24. 1. 2020, za L. K. in M. K. pa 25. 1. 2020 in vsaki izmed obsojenk izreklo zaporno kazen 2 (dva) meseca. Na podlagi določila četrtega odstavka člena 95 ZKP pa je obsojenke oprostilo plačila stroškov preklicnega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP.

2. Tako odločitev napadajo obsojenke s pravočasno vloženimi pritožbami, v katerih vse tri dokazujejo, da so izpolnile posebni pogoj po prej citirani sodbi o kaznovalnem nalogu sodišča prve stopnje, v dokaz pa prilagajo tudi dokazila o plačilu nastale škode oškodovani družbi.

L. K. po svoji zagovornici v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge in trdi, da je izpolnila dodatni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje, ker je oškodovani družbi E. d.o.o. plačala že v lanskem letu dolgovani znesek 73,37 EUR. Sicer je izvedla plačilo na pošti v Cerkljah, ker pa potrdila ni več hranila, pa je na dan vložitve pritožbe navedeni plačala ponovno, priložila pa je tudi potrdilo o nakazilu zneska 73,37 EUR oškodovani družbi.

Tudi K. B. vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in zatrjuje, da je izpolnila dodatni pogoj po citirani sodbi o kaznovalnem nalogu sodišča prve stopnje, ker je oškodovani družbi E. d.o.o. plačala 74,00 EUR in v dokaz prilaga tudi dokazilo o plačilu.

Tudi M. K. po svoji zagovornici napada sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in izpostavlja premoženjske in socialne razmere obsojene M. K. ter navaja, da je plačala dolgovani znesek 73,37 EUR oškodovani družbi 2. 7. 2021, kar izkazuje s kopijo nakazila.

Vse tri obdolženke iz razloga, ker so izpolnile svojo obveznost po sodbi o kaznovalnem nalogu sodišča prve stopnje predlagajo, da se napadena sodba tako spremeni, da se sodba razveljavi ter se posledično postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

3. Vse tri pritožbe so utemeljene.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev ob dejstvu, da je oškodovana družba 4. 3. 2020 sporočila, da ni prejela nobenih nakazil s strani obsojenk, postopalo na podlagi določbe četrtega odstavka člena 506 ZKP in obsojenkam preklicalo pogojno obsodbo po sodbi o kaznovalnem nalogu sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, ki je postala pravnomočna 24. 1. 2020 za K. B., 25. 1. 2020 pa za L. K. in M. K., preklicni postopek pa je v skladu z določbo drugega odstavka člena 506 ZKP opravilo v odsotnosti obsojenk. Zanesljivo je ugotovilo, da v času poteka preklicnega postopka obsojenke še niso poravnale naložene obveznosti po citirani sodbi o kaznovalnem nalogu z dne 13. 1. 2020, pretehtalo je njihove socialne in premoženjske razmere ter na podlagi nekritičnega odnosa vseh treh obsojenk do storjenega kaznivega dejanja in do njegovih posledic, ko nobena izmed njih ni poravnala niti eura, pa tudi sicer ni pokazala nobene aktivnosti, da bi obveznost realizirala, zaključilo, da obsojenke niso izpolnile naložene obveznosti iz pogojne obsodbe, zato je zaradi njihove pasivnosti, nepripravljenosti in nezainteresiranosti citirano pogojno obsodbo preklicalo ter vsaki izmed njih izreklo zaporno kazen dva meseca zapora.

5. Vse tri obsojenke pa v svojih pritožbah trdijo, da so posebni pogoji iz sodbe o kaznovalnem nalogu izpolnile. Obs. L. K. po svoji zagovornici v dokaz izpolnitve pogoja prilaga potrdilo o plačilu zneska 73,37 EUR dne 1. 7. 2021, obs. K. B. plačilo navedenega zneska izkazuje s potrdilom o plačilu z dne 29. 6. 2021 (za znesek 70,00 EUR) in 1. 7. 2021 (za znesek 4,00 EUR), obs. M. K. pa s potrdilom o plačilu zneska 73,37 EUR prav tako z dne 2. 7. 2021. Da so obsojenke posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje izpolnile, pa je razvidno tudi iz dopisa družbe E. d.o.o. z dne 13. 7. 2021, iz katerega izhaja, da je oškodovana družba prejela nakazilo s strani obsojenk v navedenem znesku, kar pomeni, da je poseben pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje v celoti izpolnjen.

6. Na podlagi gornjih ugotovitev torej ni dvoma, da so vse tri obsojenke sicer šele po prejemu izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje in v času odprtega roka za vložitev pritožbe izpolnile posebni pogoj po citirani sodbi sodišča prve stopnje opr. št. III K 10773/2019 z dne 13. 1. 2020, s čemer je odpadla tudi podlaga za preklic pogojne obsodbe po tej sodbi.

7. Ker so pritožbene navedbe vseh treh obsojenk o izpolnitvi posebnega pogoja utemeljene, jim je bilo potrebno ugoditi in ob upoštevanju določbe prvega odstavka člena 394 ZKP ter četrtega odstavka člena 506 ZKP izpodbijano sodbo razveljaviti (točka I. izreka), posledično pa s sklepom (točka II. izreka) preklicni postopek sodbe o kaznovalnem nalogu opr. št. III K 10773/2019 z dne 3. 1. 2020 ustaviti.

8. Glede na tako odločitev pritožbenega sodišča stroški preklicnega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka člena 92 ZKP ter potrebni izdatki in nagrada zagovornic obsojenk bremenijo proračun.