Jedro

Pri izdaji predhodne odredbe zoper fizično osebo ni mogoče sklepati na verjetno ogroženost uveljavitve terjatve upnika na podlagi istih kriterijev kot pri presoji predloga za izdajo predhodne odredbe zoper pravno osebo. V primeru zavarovanja s predhodno odredbo zoper fizično osebo je zadosten pogoj za izdajo predhodne odredbe verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, izkaz navedene predpostavke pa ni omejen na izkaz delovanja dolžnika, niti koga drugega (subjektivni vidik). Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se torej ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe z dne 6. 1. 2015. 2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencu vlaga pritožbo upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se upnikovemu zahtevku ugodi, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter naložitev plačila upnikovih stroškov dolžniku. Stroške tudi priglaša. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za predhodno odredbo zavzelo stališče, da mora upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe podati trditve in predlagati dokaze, iz katerih izhaja celovita slika o finančnem oziroma premoženjskem stanju dolžnika, tako da je na tej podlagi mogoče sklepati na ogroženost bodoče uveljavitve terjatve, pri tem se je sklicevalo na stališča iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. III Ip 433/2013. Pritožba pravilno opozarja, da v predmetni zadevi ne gre za predlog zavarovanja s predhodno odredbo v zvezi z dolžnikom, ki je pravna oseba, na kakršnega se nanaša tudi citirana odločba Višjega sodišča v Ljubljani, temveč gre za predlog za izdajo predhodne odredbe zoper fizično osebo. Višje sodišče ugotavlja, da pri izdaji predhodne odredbe zoper fizično osebo ni mogoče sklepati na verjetno ogroženost uveljavitve terjatve upnika na podlagi istih kriterijev kot pri presoji predloga za izdajo predhodne odredbe zoper pravno osebo. Za dolžnike, ki so pravne osebe, so podatki, iz katerih je mogoče sklepati na njihovo celovito premoženjsko oziroma finančno stanje, prosto dostopni (denimo bilanca stanja, bonitetne ocene, podatki o blokadah računov ipd.), za fizično osebo pa to ni mogoče. 6. Sodišče izda predlagano predhodno odredbo zoper fizično osebo, če iz trditev upnika verjetno izhaja, da v času, ko bo sodba, na podlagi katere je bila predhodna odredba predlagana, postala izvršljiva, dolžnik ne bo imel sredstev, s katerimi bi lahko poplačal terjatev, oziroma premoženja, iz katerega bi se lahko poplačal upnik. V primeru zavarovanja s predhodno odredbo zoper fizično osebo je zadosten pogoj za izdajo predhodne odredbe verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, izkaz navedene predpostavke pa ni omejen na izkaz delovanja dolžnika, niti koga drugega (subjektivni vidik). Pri izdaji predhodne odredbe zoper dolžnika - fizično osebo se torej ne zahteva izkaza vzroka, ki bo privedel do posledice - bodoče nevarnosti uveljavitve terjatve (konkretno: izkaza ravnanj dolžnika, zaradi katerih bo izterjava terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena), temveč zadostuje verjeten izkaz bodoče objektivne nevarnosti za bodočo izterjavo.

7. Sodišče prve stopnje je glede na obširne trditve upnika v predlogu za izdajo predhodne odredbe v tej smeri v izpodbijanem sklepu ugotavljalo subjektivno nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, kar pa pri presoji predloga za izdajo predhodne odredbe ni pravno pomembno. Posledično je zavzelo napačno stališče, da bi moral upnik zatrjevati in dokazovati konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve glede dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugega razpolaganja s premoženjem v škodo upnikov. Ni pa se v izpodbijanem sklepu opredelilo do vprašanja, ali je upnik podal in verjetno izkazal zadosti konkretne trditve glede obstoja objektivne nevarnosti, da bo njegova terjatev neizterljiva oziroma bo njena izterjava precej otežena, seveda ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik fizična oseba.

8. Ker zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo verjetno izkazanega obstoja objektivne nevarnosti, ki je pogoj za izdajo predhodne odrede za zavarovanje denarne terjatve do dolžnika fizične osebe, je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno in skladno s stališči tega sklepa presoditi, ali je upnik v predlogu za izdajo predhodne odredbe izpolnil tudi pogoj, da je izkazal verjetno nevarnost, da bo uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena ZIZ).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.