Jedro

Zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke. Postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Oškodovanki v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre.

Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru tožnik kot zastopnik javnega interesa, se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju številka Bpp 528/2022 z dne 5. 5. 2022 se odpravi in se vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A. A. ter ji odobrila redno BPP v postopku kazenskih preiskovalnih dejanj (v nadaljevanju kpd) pred Okrajnim sodiščem v Žalcu I Kpd 18135/2022, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja oškodovanke v postopku oprave kpd pred sodiščem na prvi stopnji od 20. 4. 2022 dalje.

2. Pojasnila je, da prosilka izpolnjuje subjektivni pogoj za dodelitev BPP. Prav tako je ugotovila, da izpolnjuje objektivni pogoj v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Prosilka je kot oškodovanka udeležena v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini s strani nekdanjega partnerja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 191. člena Kazenskega zakonika. Tožena stranka je ocenila, da bi bilo smiselno, da se prosilka navedenega postopka udeležuje s strokovno pomočjo odvetnika. Glede na vrsto kaznivega dejanja in obstoj škode ugotavlja, da je pričakovani izid zadeve zanjo tudi življenjskega pomena in vsekakor pomembno vpliva na njen osebni in socialnoekonomski položaj. Z domnevno storjenim kaznivim dejanjem ji je nastala pravno priznana škoda, zato je pomembno, da s svojo udeležbo tako v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj oz. ob nadaljevanju kazenskega postopka na glavni obravnavi prispeva k ugotavljanju vseh relevantnih okoliščin storitve kaznivega dejanja in uveljavi svoje pravice. Ker ima oškodovanec pravico do pravne pomoči že v predkazenskem postopku, še posebno žrtve nasilja v družini, je tudi 24. člen ZBPP v zvezi s 7. členom ZBPP treba razlagati tako, da ima oškodovanka v zvezi z nasiljem v družini verjetne izglede za uspeh, da se tega postopka udeležuje s svojim zagovornikom, ki ga pridobi v sklopu BPP kot oseba, ki izpolnjuje subjektivni pogoj, saj bo s pomočjo pravnega strokovnjaka lahko poskrbela za zaščito svojih pravic tudi v predkazenskem postopku.1

3. Tožnik v tožbi zahteva, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zahtevek prosilke zavrne kot neutemeljen, podrejeno vrne v ponovni postopek. Odločitev organa za BPP ni pravilna in ne zasleduje namena ZBPP (1. in 7. člena ZBPP). Prosilka je bila kot oškodovanka vabljena na zaslišanje kot priča v postopku oprave kpd. Opozarja, da gre oškodovanki v kazenskem postopku lahko BPP, če izpolnjuje pogoje, vendar šele potem, ko se kazenski postopek zoper osumljenca pravno formalno začne, ne pa že pred tem. Vrhovno sodišče RS je zavzelo stališče, da se kazenski postopek po prvem odstavku 19. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa izhaja, da je postopek še vedno v fazi oprave kpd in se torej kazenski postopek pravno formalno še ni začel. Opozarja, da sodelovanje sodišča v posameznih preiskovalnih dejanjih še ne pomeni sodnega postopka ter da ni mogoče enačiti položaja oškodovanca s položajem obdolženca v postopku kpd, z ugotovitvijo, če konkretna zadeva predstavlja kazensko zadevo za obdolženca, jo predstavlja tudi za oškodovanca, ki ima zato pravico do poštenega sojenja, če se uveljavlja civilnopravni zahtevek, pravico do učinkovitega pravnega sredstva, kar vključuje tudi dodelitev pravne pomoči osebam, ki nimajo zadosti sredstev, če je to potrebno za učinkovito zagotovitev dostopa do sodnega varstva. Dodaja, da oškodovanki ni mogoče priznati pravice niti na podlagi 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP). Ocenjuje, da je prosilka zaprosila za BPP za postopek, ki ni sodni postopek v smislu definicije kazenskega (sodnega) postopka po določbi prvega odstavka 19. člena ZKP, prav tako pa tudi ne gre za postopek izvensodnega poravnavanja sporov pred organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov, zato njena prošnja v tej fazi postopka ni upravičena.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo pa ni podala, prav tako tudi odgovora na tožbo ni podala prizadeta stranka A. A. 5. V vlogi z dne 27. 9. 2022 je tožnik opozoril, da je Vrhovno sodišče RS po dopuščeni reviziji (sklep X Dor 190/2022) s sodbo X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022 reviziji ugodilo in odpravilo odločbo tožene stranke ter zadevo vrnilo v nov postopek, z njo pa je pritrdilo tožnikovim navedbam v tem postopku. Priglasil pa je tudi stroške postopka.

6. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, saj so obe stranki in prizadeta stranka izrecno podale pisno soglasje, da se glavni obravnavi odpovedujejo v skladu z 279.a členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanjuZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Tako je sodišče v sporu odločilo na podlagi pisnih vlog strank in njunih pisnih dokazih (prvi odstavek 279.a člena ZPP).

**K I. točki izreka:**

7. Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi med strankami ni sporno, da je prizadeta stranka kot oškodovanka vložila prošnjo za dodelitev BPP v postopku oprave posameznih preiskovalnih dejanj. Ne gre torej za vprašanje upravičenja do BPP zaradi varstva premoženjskopravnih interesov v adhezijskem postopku. Oškodovanka tudi nima položaja zasebne tožilke v zvezi s kaznivim dejanjem zoper čast in dobro ime.

9. Prvi odstavek 1. člena ZBPP določa, da je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživetje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določenih z zakonom. Podrobneje v prvem odstavku 7. člena ZBPP določa, da se BPP po tem zakonu lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami in osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. V primerih iz drugega odstavka 7. člena ZBPP se BPP dodeli tudi za postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami.

10. Namen BPP po ZBPP je upravičencem omogočiti dejanski dostop do sodišč in omogočiti, da socialni položaj posameznika ne bo predstavljal nepremostljive ovire za sodno varstvo posameznikovih pravic.

11. Glede upravičenosti do dodelitve BPP oškodovanca v kazenskem postopku je Vrhovno sodišče RS2 poudarilo, da oškodovanec v kazenskem postopku (če ni niti subsidiarni niti zasebni tožilec) ni stranka. Opozarja, da je sicer Ustavno sodišče z odločbo Up-320/14, U-I-5/17 z dne 14. 9. 2017 sledilo sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) in odločilo, da morajo biti oškodovancu s pravnim redom zagotovljena temeljna procesna jamstva, ki mu omogočajo uveljavljanje civilnih zahtevkov, izvirajočih iz kaznivega dejanja. Položaj oškodovanca se torej približuje položaju stranke v kazenskem postopku, v katerem lahko varuje svoje premoženjske in nepremoženjske pravice (kar lahko vključuje tudi osebnostne pravice), nima pa oškodovanec pravice do "zasebnega povračila" ali do pravnega sredstva actio popularis. Opozarja, da sta položaja obdolženca in oškodovanca v kazenskem postopku različna in to v vseh fazah kazenskega postopka.

12. Nadalje je Vrhovno sodišče poudarilo, da je sodni postopek v smislu 7. člena ZBPP lahko le postopek, v katerem se pred sodiščem odloča o (sporni) pravici, dolžnosti ali obtožbi. Pojem "sodnega postopka" namreč ni mogoče razlagati ločeno od vprašanja, kdo je udeleženec spornega razmerja, ki je predmet odločanja (četrti odstavek 1. člena ZBPP). Za vprašanje, ali prosilcu kot oškodovancu gre BPP po določbah ZBPP, ni bistveno, ali se zadeva šteje za kazensko ali ne in ali je obdolženec upravičen do BPP, temveč, ali gre v postopku posameznih preiskovalnih dejanj za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo. To je namreč namen BPP, saj ZBPP ne ureja celotnega položaja oškodovancev kaznivih dejanj. To pomeni, da je pravica do BPP odvisna od vprašanja, ali gre pri posameznem preiskovalnem dejanju za uresničevanje pravice oškodovanca do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

13. Procesne pravice, ki jih oškodovancu daje ZKP, varujejo njegov specifičen položaj udeleženca tega postopka, niso pa same po sebi podlaga za stališče, da imajo oškodovanci v postopku posameznega preiskovalnega dejanja pravico do BPP. Ustavno sodišče je v odločbi Up-417/16 z dne 18. 3. 2021 pojasnilo, da oškodovanec pravice, da se kazensko preganja tretja oseba ali da je ta obsojena za kaznivo dejanje, ne more zahtevati neodvisno. Ta pravica mora biti neločljivo povezana z njegovo pravico uveljavljati civilnopravni zahtevek, čeprav le zato, da bi si zagotovil simbolično odškodnino ali pravico do "dobrega ugleda". Le v takih primerih zahtevki oškodovanca sodijo v civilni okvir prvega odstavka 6. člena EKČP. Tudi ESČP oškodovancem, ki izpodbijajo sodbe domačih sodišč v kazenski zadevi, priznava upravičenje za sprožitev postopka pred tem sodiščem. Individualno oceno morebitnih oškodovančevih posebnih potreb po zaščiti v predkazenskem postopku do vložitve kazenske ovadbe ali poročila pripravi policija, v nadaljevanju postopka pa državni tožilec (peti odstavek 143.č člena ZKP). K skrbnemu ravnanju z oškodovancem pa je zavezano tudi sodišče (18.a člen ZKP), kadar se varujejo pravice do duševne in telesne nedotakljivosti ter osebno dostojanstvo, ki so varovane v okviru 8. člena EKČP, pri čemer ima ESČP jasno stališče, da pravica do dostopa do sodišča v smislu zavarovanja svojih civilnih pravic ne vključuje tudi pravice, da oškodovanec sproži kazenski postopek zoper tretjo osebo.3 Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v kazenskem postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku.4

14. V obravnavanem primeru pa prizadeta stranka kot oškodovanka ne navaja, da bi že v okviru obravnavanega posameznega preiskovalnega dejanja uveljavljala premoženjskopravni zahtevek. ZKP v postopku posameznih preiskovalnih dejanj tudi ne določa nobenih zahtev oziroma prekluzij glede uveljavljanja kakšnih oškodovančevih civilnopravnih zahtevkov. Prav tako prizadeta stranka za BPP ni zaprosila kot oškodovanka kot tožilka ali kot zasebna tožilka. Zasliševanje priče (ta je lahko tudi oškodovanka) je tako kot zasliševanje osumljenca ali obdolženca le dejanje dokazovanja.

15. Po navedenem torej zaslišanje oškodovanke kot priče v postopku posameznega preiskovalnega dejanja po naravi stvari ne pomeni uveljavljanja sodnega varstva pravic oškodovanke. Okoliščina, da to preiskovalno dejanje opravlja sodnik, pa ne spremeni pravne narave tega procesnega dejanja. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da postopek posameznega preiskovalnega dejanja z vidika oškodovanke ni postopek sodnega uveljavljanja kakšne njene pravice ali pravne koristi v smislu 1. člena ZBPP. Glede na navedeno tako prizadeti stranki kot oškodovanki v postopku posameznih preiskovalnih dejanj pravica do BPP ne gre in je odločitev prvostopenjskega organa materialnopravno napačna.

16. Zato je sodišče skladno s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu v ponovni postopek.

**K II. točki izreka:**

17. Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena s 25. členom ZUS-1. Stroški zastopanja državnega odvetništva, ki je v konkretnem primeru zastopnik javnega interesa5, se v postopkih pred sodišči obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve (prvi odstavek 8. člena Zakona o državnem odvetništvu). Čeprav se po Zakonu o odvetništvu (ZOdv) pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih uporablja odvetniška tarifa (OT), je ZUS-1 kot kasnejši in specialni zakon vprašanje ugotavljanja višine stroškov odvetniškega zastopanja v upravnem sporu, ki naj jih uspelemu tožniku povrne nasprotna stranka, uredil drugače kot ZOdv.6 Zato je pri odmeri višine stroškov tožniku, priglašenih na podlagi OT, sodišče o stroških odločilo skladno z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 (ker je tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo) in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožeči stranki v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). V skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika pripadajo tožniku, ker je bila zadeva rešena na seji, stroški v višini 285,00 EUR. Prisojeni znesek stroškov mora tožniku povrniti tožena stranka v roku 15 dni, šteto od dne, ko ji je vročena ta sodba (313. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), od poteka tako določenega paricijskega roka dalje tečejo tudi zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

1 Povzeto iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. IV U 54/2021 z dne 1. 2. 2022. 2 V zadevi X Ips 19/2022 z dne 31. 8. 2022. 3 Tako ESČP v sodbi X proti San Marinu. 4 Sodbi ESČP Perez proti Franciji z dne 12. 2. 2004 in Gorou proti Grčiji z dne 20. 3. 2009. 5 Prvi odstavek 18. člena ZUS-1. 6 Tako sklep VSRS I Up 141/2017 z dne 6. 9. 2017.