Jedro

ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 2479/2011 z dne 3. 2. 2014 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 15,00 EUR v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrnila predlog tožnice za izplačilo nagrade za izvajanje brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi sklepa navaja, da je bila z odločbo tožene stranke dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter v postopku mediacije v pravdnem postopku opr. št. II P 3112/2010 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje brezplačne pravne pomoči je bila določena tožnica. Tožnica je 12. 11. 2013 vrnila napotnico ter predlagala, da se ji za opravljeno delo priznajo nagrada po priglašenih postavkah ter materialni stroški. Tožena stranka predlogu ni ugodila in se pri tem sklicuje na peti odstavek 40. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. Iz priloženih dokazil izhaja, da je bila zadnja storitev brezplačne pravne pomoči opravljena dne 21. 10. 2013, ko je tožnica prejela sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 3569/2012. Takrat je začel teči 8 dnevni rok. Tožnica je napotnico vrnila dne 12. 11. 2013, ko je 8 dnevni rok že pretekel. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je napotnico oddala dne 11. 11. 2013 in ne 12. 11. 2013. Prav tako ne vzdrži, da je bila zadnja storitev opravljena dne 21. 10. 2013. Tudi če bi napotnico prepozno vrnila, bi lahko tožena stranka izdala le sklep o zavrženju. Neutemeljen pa je tudi sklep o zavrnitvi predloga tožnice. Storitev pravne pomoči obsega tudi pravno svetovanje v zvezi z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani in ne zgolj prejem te odločitve. Tožnica je odločitev Višjega sodišča v Ljubljani sicer res prejela 21. 10. 2013, vendar je imela glede te odločitve z upravičenko A.A. sestanek, na katerem je upravičenki obrazložila posledice in pravice po sklepu in sodbi Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi s sklepom in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani. Sestanek s upravičenko je imela tožnica še na isti dan kot je tudi vrnila napotnico, to je 11. 11. 2013. Torej 8 dnevni rok še ni potekel. Šele 11. 11. 2013 je upravičenka tudi podpisala napotnico in pred tem je tožnica niti ni mogla vrniti. Tožnica predlaga, naj se v zvezi s tem zasliši upravičenko. V odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči je namreč izrecno navedeno, da brezplačna pravna pomoč obsega tudi pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje. Tožena stranka nikjer ni pojasnila, zakaj šteje dan prejema drugostopenjske odločbe kot relevanten za zadnjo storitev. Tega ne piše niti v ZBPP niti v Zakonu o odvetniški tarifi niti v Zakonu o pravdnem postopku. V nadaljevanju tožeča stranka med drugim podrobno pojasnjuje višino priglašenih stroškov. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep odpravi, podredno pa razveljavi in naj tožnici prizna stroške brezplačne pravne pomoči, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno pa predlaga, naj vrne zadevo toženi stranki v ponovno reševanje, zahteva pa tudi povrnitev stroškov upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki I izreka: Tožba je utemeljena.

Peti odstavek 40. člena ZBPP določa, da če izvajalec brezplačne pravne pomoči ne vrne napotnice v roku osem dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila storitev brezplačne pravne pomoči. V tem upravnem sporu je sporno, od kdaj naprej se šteje, da je bila opravljena storitev. Sporno je vprašanje, ali naj se v primeru, ko je odvetnik v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči postavljen tudi za svetovanje na drugi stopnji, kot zadnja opravljena storitev šteje vročitev sodbe drugostopenjskega sodišča odvetniku, ali pa je lahko storitev tudi kasnejše dejanje, kot je na primer sestanek s stranko zaradi obrazložitve drugostopenjske odločitve. ZBPP ne določa, kaj se šteje za zadnjo opravljeno storitev, zato je to pomensko odprt pojem. Iz navedenega razloga sodišče meni, da odločanje o povrnitvi stroškov postopka ne more potekati po skrajšanem ugotovitvenem postopku brez upoštevanja načela zaslišanja stranke. Iz upravnega spisa pa ni razvidno, da bi tožena stranka pred izdajo izpodbijanega sklepa, glede na to, da je imela namen predlog za povrnitev stroškov zavrniti, dala tožnici možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Skladno s prvim odstavkom 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je namreč treba stranki dati možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP določa, da se šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka, če stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. V konkretnem primeru je tožena stranka sklep oprla na okoliščino, da naj bi bila zadnja storitev brezplačne pravne pomoči opravljena s prejemom odločitve višjega sodišča, tožnici pa ni bila dana možnost, da se izjasni o tem, ali je bila to res njena zadnja storitev.

Sodišče je odločilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka. Ker je sodišče sklep odpravilo zaradi bistvene kršitve določb postopka, se do ostalih navedb tožnice ni opredeljevalo. Sodišče v tej zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagala tožnica s predlogom za zaslišanje tožnice in upravičenke, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka dati tožnici možnost, da se izjasni glede okoliščine o tem, kdaj je bila opravljena zadnja storitev, in šele potem bo lahko sprejela ustrezno odločitev.

K točki II izreka: Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno z tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Tožnica je sicer v tožbi navedla, kot da ima pooblaščenca in je kot pooblaščenca navedla Odvetniško pisarno B., odvetnico B.B. Torej je v tožbi kot zastopnico dejansko navedla sebe, saj je izrecno zapisala kot zastopnico v okviru odvetniške pisarne samo sebe. Sodišče ni uporabilo drugega odstavka 3. člena pravilnika, ker meni, da se lahko drugi odstavek 3. člena navedenega pravilnika (primeri, ko tožnika zastopa pooblaščenec, ki je odvetnik) uporabi le takrat, ko odvetnika, če je ta tožnik, zastopa drug odvetnik, ne pa če odvetnik zastopa samega sebe. Iz navedenega razloga sodišče ni štelo, da bi imela tožnica pooblaščenca, ki je odvetnik, ker ni imela za pooblaščenca drugega odvetnika ali odvetnico, ampak je navedla samo sebe.