Jedro

Iz navedb tožene stranke in listin, ki so v spisih, sledi, da je tožnika po prejemu vloge organ prve stopnje pozval, da prošnjo dopolni oziroma da predloži dokazila, kolikor želi, da se odlog usposabljanja odloži za več kot en dan. Iz spisov in izpodbijane odločbe tudi sledi, da je pristojni organ še pred izdajo odločbe prejel poročilo Slovenske vojske, o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, ki ga je upošteval pri odločitvi. Kar vse pomeni, da pristojni organ ni enostavno sledil tožnikovi prošnji in predloženemu dokazilu, temveč je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar z ozirom na naknadno sestavljen in s tem ne dovolj prepričljivo izkazan poziv, ki je v spisih, ni nedvoumno razvidno.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Uprave za obrambo Kranj št. 831-37/2019-3 z dne 25. 4. 2019 se odpravi in zadeve vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Uprava za obrambo Kranj je kot organ prve stopnje na podlagi tožnikove prošnje za odložitev usposabljanja z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka odločila, da se tožniku kot pogodbenemu pripadniku rezervne sestave Slovenske vojske usposabljanje od 8. 4. 2019 do 14. 4. 2019 odloži delno, in sicer se odloži usposabljanje dne 8. 4. 2019. V 2. točki izreka se tožniku nalaga, da odloženo usposabljanje opravi v terminu, ki ga določi enota, in v 3. točki izreče, da pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je bilo tožniku usposabljanje v prvem terminu zaradi bolezni že odloženo in da mu je bilo naloženo, da odloženo usposabljanje opravi v drugem terminu, tj. od 8. 4. do 14. 4. 2019, za kar mu je bil poslan ustrezen poziv. Dne 8. 4. 2019 pa je Uprava za obrambo prejela od tožnika potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela zaradi bolezni za 8. 4. 2019, ki ga je izdal zdravnik iz Zdravstvenega doma A.. Nakar je omenjena Uprava tožnika opozorila, da mu na podlagi predloženega potrdila lahko usposabljanje odloži le za prvi dan, to je 8. 4. 2019, ter da mora tožnik za ostale dni, tj. do 14. 4. še dostaviti potrdilo o upravičeni odsotnosti.

3. Dalje se v obrazložitvi navaja, da je Uprava dne 23. 4. prejela poročilo Slovenske vojske, 132. Gorskega polka, o udeležbi pogodbenih pripadnikov na usposabljanju. Iz poročila je razvidno, da se tožnik usposabljanja ni udeležil ter da razlog neudeležbe od 9. 4. do 14. 4. 2019 ni znan. Uprava potrdila o upravičeni odsotnosti tožnika za čas neudeležbe od tožnika ni prejela. Zato je odločila tako, kot izhaja iz izreka ter se pri tem oprla na določbe prvega in tretjega odstavka 16. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (v nadaljevanju Uredba), oziroma glede 3. točke izreka na drugi odstavek 63. člena Zakona o vojaški dolžnosti (ZvojD).

4. Ministrstvo za obrambo je kot organ druge stopnje pritožbo tožnika z odločbo št. 831-37/2019-6 z dne 2. 7. 2019 zavrnilo kot neutemeljeno. V svojih razlogih pritrjuje odločitvi in razlogom prve stopnje. V zvezi s pritožbenimi ugovori navaja, da je tožnik v svoji prošnji navedel in predložil vse, kar je pomembno za odločitev v zadevi, in da je zato organ prve stopnje utemeljeno in skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) odločil o tožnikovi prošnji v skrajšanem postopku. Zavrača tudi očitke tožnika, da organ prve stopnje spreminja svojo prakso v zvezi z odlaganjem usposabljanja. Navede razloge za drugačen način odločitve, kakršna je bila sprejeta na podlagi tožnikove prošnje za odložitev usposabljanja v prvem terminu, ter poudari, da je takrat organ prve stopnje ravnal izključno v tožnikovo korist. Ob sklicevanju na 16. člen Uredbe poudari še, da je tožnik v konkretnem primeru, drugače kot v prvem postopku, predložil potrdilo osebnega zdravnika samo za en dan in da zato ni mogoče sklepati, da se s tem usposabljanje lahko odloži tudi za vse preostale dni, saj nikjer ni navedeno, da se usposabljanje ne bi moglo opraviti v dveh ali več delih. Zato pritožbeni organ prepričanje tožnika, da bi mu bilo treba zaradi opravičila za en dan opravičiti celotno usposabljanje, zavrača kot zmotno.

5. Tožnik se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da zadevo vrne v ponovno odločanje ter odredi, da se mu povrnejo prejemki za pripravljenost, ki so bili ustavljeni s sklepom o prekinitvi pogodbe. Tožbo vlaga kršitve pravil postopka po 2. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

6. V tožbi navaja, da je organ prve stopnje v zadevnem postopku pridobil poročilo Gorskega polka o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, s katerim ni seznanil tožnika niti ni tožnika pozval, da se o poročilu izjavi. S tem tožniku ni dal možnosti, da pojasni dejstva in okoliščine in je to lahko storil šele v pritožbi. Uredba namreč določa več razlogov za opravičljivo odsotnost in tudi ne določa, da mora biti potrdilo izdano za vse dni usposabljanja. Zato tožnik ni mogel vedeti, da dokazilo o bolniškem staležu za prvi dan usposabljanja ni zadosten razlog za neudeležbo. O tem ga po navedbah v tožbi organ prve stopnje ni seznanil in mu dal možnosti, da dokazila dopolni, oziroma ga ni pozval, da jih predloži v določenem roku. Prav tako ga organ ni seznanil, da izdaja odločbo po skrajšanem postopku. Nezakonito izdana odločba pa ima za tožnika hudo pravno posledico, saj je bil na njeni podlagi izdan sklep o prekinitvi pogodbe.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi s tožbenimi ugovori pojasni, da je s tožnikom sklenjena pogodba o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, s katero se je tožnik zavezal, da se bo odzval na poziv za usposabljanje. Po 6. členu pogodbe se lahko pripadniku na njegovo prošnjo odloži usposabljanje, če je bolan in predloži potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela. Prošnjo mora vložiti pri upravnem organu, pristojnem za upravne zadeve najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva. Ministrstvo pa lahko pogodbo enostransko odpove, če se le-ta brez opravičenega razloga ni odzval na usposabljanje, v tem primeru pa mora pripadnik toženi stranki v celoti povrniti plačilo za pripravljenost za zadnjih 12 mesecev in sorazmerni del stroškov, nastalih med usposabljanji za obdobje trajanja pogodbe.

8. Dalje navaja, da tožnik kljub opozorilu, ki ga je prejel 8. 4. 2019 po telefonu, da se mu na podlagi potrdila o bolniški odsotnosti lahko odloži usposabljanje samo za ta dan in ne za celotni termin, potrdila za ostale dni ni dostavil. Zato mu je bilo z izpodbijano odločbo odloženo usposabljanje samo za 8. 4. 2019. Ker neudeležbe v preostalih dneh ni opravičil, mu je bil izdan sklep o prekinitvi pogodbe iz razlogov in na način, opisan v nadaljevanju. Poudarja, da bi tožnik razloge za neudeležbo moral sam posredovati pristojnim organom, kot to sledi iz pogodbe, tako kot je tožnik to storil za dne 8. 4. 2019. To je tudi na podlagi Uredbe izključno pripadnikova dolžnost. Kljub temu je uradna oseba organ prve stopnje tožnika poklicala po telefonu in ga opozorila, da mu lahko na podlagi predloženega potrdila odložijo usposabljanje samo za 8. 4. in da mora za ostale dni do 14. 4. še dostaviti potrdilo o upravičeni odsotnosti. O tem je napisala zaznamek št. 831-37 209-2 z dne 25. 4. 2019, ki je v spisih.

9. Navaja še, da iz besedila 16. člena Uredbe ni mogoče sklepati, da se z opravičilom za en dan lahko opravičeno odloži tudi vse preostale dni usposabljanja. Prav tako ni nikjer navedeno, da se ne bi moglo usposabljanje opraviti v dveh ali več delih. Pri predhodnem odločanju o prošnji tožnika za odložitev usposabljanja pa so bile upoštevane okoliščine konkretnega primera, kar pa še ne pomeni, da bi mu moral pristojni organ tudi v konkretnem primeru opravičiti celotno usposabljanje, kot se zmotno navaja v tožbi.

10. V zvezi s tožbenim očitkom, da je bilo v zadevi neupravičeno odločeno po skrajšanem postopku, pa tožena stranka navaja, da je tožnik takoj, ko je zbolel, podal prošnjo za odložitev usposabljanja ter za svojo odsotnost predložil bolniški list. S tem je v prošnji navedel in predložil vse, kar je pomembno v zadevi in zato ni bilo potrebno še kakšno posebno dejanje postopka zaradi ugotavljanja pravno pomembnih dejstev niti za to, da bi se stranki dala možnost, da zavaruje svoje pravice ali pravne koristi. Že ob vložitvi prošnje je imel tožnik možnost in dolžnost, da se izjasni o razlogih neudeležbe, zato po mnenju tožene stranke ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da te možnosti ni imel vse do vložitve tožbe.

11. Tožba je utemeljena.

Glede upravičenosti tožbe

12. Tožnik s tožbo izrecno izpodbija odločbo druge stopnje. Enako stori po pozivu sodišča, da nepravilno opredelitev izpodbijanega akta popravi. To bi lahko bil razlog, da se tožba, vložena zoper akt, ki ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, zavrže. Vendar pa je bil, kot sledi iz sodnega spisa, napotek v pozivu splošen, brez konkretne navedbe akta, ki se lahko izpodbija s tožbo. Poleg tega se tudi v pravnem pouku v odločbi druge stopnje tožnika, ki je prava neuka stranka, poučuje samo, da lahko vloži tožbo, nič pa o tem, kateri akt lahko izpodbija. Predvsem pa je iz tožbenih navedb razvidno, da tožnik po vsebini izpodbija odločitev prve stopnje in s tem akt, ki je predmet upravnega spora. Sodišče je zato ocenilo napačno opredelitev izpodbijanega akta v tožbi za nebistveno in zadevo kljub temu sprejelo v obravnavo.

Glede izpodbijane odločitve

13. V konkretnem primeru je sporna odločba o odlogu usposabljanja in s tem upravna odločba, ki je bila izdana s strani upravnega organa v upravnem postopku. Zato ugovori in tožbeni predlog tožnika ter obširne navedbe toženke, ki se nanašajo na pogodbena razmerja med tožnikom in toženko oziroma na sklep o prekinitvi pogodbe, izdan na podlagi sklenjene pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi, za odločitev v tem postopku niso pomembne in jih sodišče ne presoja.

14. Izpodbijana odločitev temelji na 16. členu Uredbe, po katerem se pogodbenemu pripadniku rezervne sestave na njegovo prošnjo lahko odloži usposabljanje, med drugim v primeru, če je bolan in če predloži potrdilo o upravičeni zadržanosti od dela ali potrdilo osebnega zdravnika (1. točka prvega odstavka 16. člena). Po tretjem odstavku se mora prošnja vložiti najpozneje v osmih dneh po prejemu poziva, oziroma takoj ko nastopi razlog za odložitev. Prošnja se vloži pri upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve. Pogodbeni pripravnik rezervne sestave mora odloženo usposabljanje praviloma opraviti v naslednjem terminu v skladu z letnim načrtom usposabljanja oziroma v terminu, ki ga določi enota.

15. Glede na citirane določbe Uredbe ima po presoji sodišča tožena stranka prav, ko navaja, da v Uredbi ni videti ovire za to, da se usposabljanje lahko odloži tudi delno in ne le za celoten termin, kot meni tožnik. Z ozirom na to, da je možen le delen odlog usposabljanja, pa je dovolj logično tudi sklepanje, da je potrebno bolniško odsotnost izkazati za vse dneve, na katere se vloga za odlog usposabljanja nanaša. 16. V konkretnem primeru med strankama ni spora o tem, da je tožnik vložil prošnjo za odlog usposabljanja pri pristojnem organu. Spora tudi ni, da je tožnik prošnji priložil potrdilo o bolniški odsotnosti in da je priložil potrdilo le za en dan bolniške odsotnosti oziroma odsotnosti zaradi bolezni. Kar po stališču pritožbenega organa že zadostuje za izpodbijano odločitev in s tem za odločitev, ki se sprejme v skrajšanem postopku, brez udeležbe tožnika.

17. Vendar pa iz navedb tožene stranke in listin, ki so v spisih, sledi, da je tožnika po prejemu vloge organ prve stopnje pozval, da prošnjo dopolni oziroma da predloži dokazila, kolikor želi, da se odlog usposabljanja odloži za več kot en dan, kot to sicer izkazuje v svoji vlogi. Iz spisov in izpodbijane odločbe tudi sledi, da je pristojni organ še pred izdajo odločbe prejel poročilo Slovenske vojske, 132. Gorskega polka o tožnikovi neudeležbi na usposabljanju, ki ga je upošteval pri odločitvi. Kar vse pomeni, da pristojni organ ni enostavno sledil tožnikovi prošnji in predloženemu dokazilu (bolniškemu listu), temveč je opravil določena dejanja v postopku, s katerimi je ugotavljal, ali tožnik izpolnjuje pogoje za odlog usposabljanja in za katero obdobje jih izpolnjuje ter s tem ugotavljal okoliščine, ki so bistvene za odločitev o prošnji. To pa pomeni, da bi moral ravnati po določbah ZUP o vodenju ugotovitvenega postopka ter tožnika pozivati na ustrezen način in z ustreznimi opozorili, kar z ozirom na naknadno sestavljen in s tem ne dovolj prepričljivo izkazan poziv, ki je v spisih, ni nedvoumno razvidno. Prav tako bi moral pristojni organ tožnika seznaniti z vsebino poročila, ki ga je posredovala tožnikova vojaška enota, in kar glede na podatke spisov in odgovora na tožbo prav tako ni bilo storjeno. To pa pomeni, da so bila kršena pravila postopka in to bistveno, saj tožnik ni imel možnosti, da se o ugotovitvah, zbranih med postopkom, še pred izdajo odločbe izjavi.

18. Sodišče je zato na podlagi 3. točke prvega ostavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo organu prve stopnje, da o zadevi ponovno odloči. 19. Sodišče je odločilo izven glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti.