Jedro

Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se sodni postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na podlagi prvega odstavka 61. člena ZDZdr prične po uradni dolžnosti, ko sodišče prejme navedeno obvestilo. Morebitna zamudna pri posredovanju tega obvestila sodišču s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti (PBV Vojnik), torej še pred začetkom sodnega postopka, posledično ne more predstavljati kršitve določbe nepravdnega postopka, v katerem je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano odločbo. To je lahko predmet presoje v drugih postopkih.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Psihiatrična bolnišnica Vojnik (v nadaljevanju PBV) je dne 29. 5. 2024 obvestila sodišče prve stopnje, da so dne 27. 5. 2024 ob 17.50 uri A. A. zadržali na zdravljenju brez njene privolitve v oddelku pod posebnim nadzorom na podlagi določb 53. člena in 54. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). Po tem, ko je sodišče prve stopnje izvedlo postopek skladno z določili od 60. člena do 68. člena ZDZdr, je po oceni izvedenih dokazov (v spis vložena medicinska dokumentacija, izpoved zadržane osebe, izpoved najbližje osebe in izvedensko mnenje izvedenca psihiatrične stroke) pri zadržani osebi ugotovilo obstoj razlogov iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, ob katerih je dopustno zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve. Z izpodbijanim sklepom je posledično odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom PBV za dobro do štirih tednov, šteto od 27. 5. 2024. 2. Zadržana oseba v pritožbi, v kateri se sklicuje na vse pritožbene razloge, najprej uveljavlja bistvene kršitve postopka. Navaja, da je PBV sodišče o njenem sprejemu obvestila šele 29. 5. 2024, čeprav je bila zadržana že 27. 5. 2024. V utemeljitev procesne kršitve navaja primer drugih dveh oseb, ki sta bili po pritožbenih navedbah zadržani 28. 5. 2024, vendar je o tem PBV sodišče obvestila pred obvestilom o zadržanju pritožnice. Nadaljuje, da ni podpisala vročilnice o vročitvi sklepa o uvedbi postopka. Pritožnica uveljavlja, da je izpodbijani sklep prejela dne 3. 6. 2024 ob 14.10 uri, in sicer tako, da je bilo celotni postopek vročanja mogoče razumeti kot "siljenje" v podpis brez pouka o tem, za kakšno vročitev gre. Glede na zakonsko določen rok vročitve izpodbijanega sklepa, ki je 72 ur po opravljenem naroku, gre zaradi prepozne vročitve za procesno kršitev, ki nalaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožnica izpodbijanemu sklepu očita napake pri navedbah, povzetku in zaključkih iz anamneze z dne 28. 5. 2024, ki jo je sodišče prve stopnje povzelo v 5. točki izpodbijanega sklepa. Poudarja, da pred podajo izjav, ki jih je podala sprejemni zdravnici in so povzete v anamnezi, ni bila poučena na pravno dobroto. Nasprotuje povzetku anamneze (oziroma vsebini anamneze) glede posameznih dejstev, zlasti pa glede uživanja kokaina. Izvidu in mnenju izvedenca (9. točka izpodbijanega sklepa) nasprotuje, ker je po mnenju pritožbe izvedenčev zaključek o zlorabi kokaina pretiran, če ga je pritožnica v šestih mesecih zaužila desetkrat. Nasprotuje zaključku izvedenca, da ogroža sebe in druge, saj praktično sama skrbi za svoje gospodinjstva, opravlja strokovno zahtevno delo in bdi nad svoje hčerjo. Pretiran je tudi zaključek izvedenca, da ni kritična do svojega zdravstvenega stanja, saj je šla sama do osebnega zdravnika. V prometu ni bila udeležena pod vplivom substanc, kot to ugotavlja izvedenec, saj bi pritožnici sicer že odvzeli vozniško dovoljenje. Med vikendi ni vozila avtomobila, kar lahko potrdi sama in B. B. Pri zaključku o ogrožanju sebe in drugih je sodišče iz konteksta vzelo njeno izjavo o relaciji službene poti in zato zmotno ocenilo, da gre za vsakodnevno vožnjo, saj za službene potrebe vozi le med tednom, med vikendom pa ne. Ne drži niti zaključek, da ne zna sama korigirati svojega zdravstvenega stanja, saj sama šla k osebnemu zdravniku. Prav tako ne drži, da je skušala skočiti z balkona, kar lahko ovrže njen mož B. B., tudi sicer pa glede na višino balkona skok zanjo ne bi bil ogrožujoč.

3. Pooblaščenka zadržane osebe vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Uveljavlja procesno kršitev, ker v obrazcu, ki ga je izpolnil sprejmeni zdravnik, ni navedena ura napotitve zadržane osebe. Procesna kršitev je podana tudi zato, ker direktor PBV sodišča o sprejemu zadržane osebe na zdravljenje brez privolitve ni obvestil takoj, torej dne 27. 5. 2024, ampak šele 29. 5. 2024, kar je v očitnem nasprotju z zakonom in dolžno profesionalno skrbnostjo. Poleg tega sklep o uvedbi postopka zadržani osebi sploh ni bil vročen skladno s pravili o osebnem vročanju. Po določbi 65. člena ZDZdr mora sodišče sklep o zadržanju osebe vročiti tej osebi v roki treh dni, česar sodišče prve stopnje ni spoštovalo.

V nadaljevanju pooblaščenka izpodbija ugotovitve in zaključke o obstoju pogojev iz 39. člena ZDZdr. Ugotovitve in zaključki o hudi ogroženosti zadržane osebe in drugih zaradi ugotovljene duševne motnje so povsem v nasprotju z izpovedjo zadržane osebe. Izpovedala je namreč, da se je pripravljena zdraviti in da je pripravljena jemati medikamentozno terapijo ter da je želela sama v ponedeljek k osebnemu zdravniku, vendar jo je situacija prehitela. Povedala je tudi, da na oddelku redno jemelje terapijo. Pojasnila je še, da se je že v preteklosti obračala na zdravstvene strokovnjake in da ni odklanjala hospitalizacije. V UKC Maribor je odšla samostojno in po lastni volji, kjer so res omenjali možnost hospitalizacije, vendar za to ni bilo nobene potrebe in ji tudi ni bila odrejena. Sodišče je nepravilno in nekritično sledilo izvedenskemu mnenju. Iz izpovedi zadržane osebe izhaja, da je do svoje zdravstvenega stanja kritična in lahko svoje stanje obvladuje z milejšo obliko zdravljenja, kar zadržana oseba sprejema. Opozarja, da ima doma devet let staro hčer, za katero lahko in je dolžna poskrbeti. Izvedensko mnenje glede grožnje zase in za druge ostaja na ravni hipotetičnosti in ne gre za konkretno nevarnost. Dne 28. 5. 2024 so zdravila pri zadržani osebi povzročili upočasnjeno razmišljanje, zato tega dne ni mogla prebrati anamneze in izvida ter ji to tega dne ni bilo omogočeno. V anamnezi so navedene trditve glede uživanja kokaina, ki jih zadržana oseba ni izjavila. Soprog zadržane osebe glede teh zapisov, zlasti glede zapisanih trditev o uživanju kokaina skupaj z zadržano osebo, ni imel možnosti izjave. Zadržana oseba je ta zapis prvič videla šele ob vročitvi izpodbijanega sklepa in to lahko prvič uveljavlja šele zdaj s pritožbo.

Namen pridržanja je odvrnitev nevarnosti, ki grozi pridržani osebi ali drugim, ne pa v odpravi razlogov. Prav tako ne drži, da zadržana oseba ne bi bila sposobna samostojnega in racionalnega razmišljanja ter izražanja svobodne volje, saj je v celoti krajevno in časovno orientirana. To je na naroku ugotovil celo izvedenec, zato bi moralo biti sodišče prve stopnje pri tehtanju toliko bolj previdno. Pritožba še navaja, da zadržana oseba ni navajala nanašalno preganjalnih motenj za sedanje dejansko stanje in za sedanji čas, pač pa za pretekle dogodke iz oktobra 2023. Ob izjavi na naroku dne 30. 5. 2024 ni izpovedala o nobenih produktivnih psihopatoloških simptomatikah, ampak je bila do preteklih dogodkov ustrezno kritična.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

**Presoja utemeljenosti pritožbenih navedb pooblaščenke zadržane osebe**

5. Gleda na ugotovljene dejanske okoliščine je bila zadržana oseba sprejeta na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom v nujnih primerih na podlagi odredbe zdravnika nujne medicinske pomoči skladno z drugim odstavkom 54. člena ZDZdr v zvezi z drugim odstavkom 57. člena ZDZdr, torej brez napotnice izbranega zdravnika. Pritožba zato neutemeljeno uveljavlja kršitev določb postopka, ker sprejemni zdravnik v obrazcu, ki ga mora izpolniti ob sprejemu v oddelek pod posebnim nadzorom, ni navedel ure napotitve s strani izbranega zdravnika, kot to za primer napotitve z napotnico določa osma alineja prvega odstavka 58. člena ZDZdr.

6. Pritožba uveljavlja procesno kršitev z navedbo, da direktor PBV sodišča o sprejemu zadržane osebe ni obvestila takoj, kot mu to nalaga prvi odstavek 59. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se sodni postopek sprejema na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na podlagi prvega odstavka 61. člena ZDZdr prične po uradni dolžnosti, ko sodišče prejme navedeno obvestilo. Morebitna zamudna pri posredovanju tega obvestila sodišču s strani izvajalca zdravstvene dejavnosti (PBV Vojnik), torej še pred začetkom sodnega postopka, posledično ne more predstavljati kršitve določbe nepravdnega postopka, v katerem je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijano odločbo. To je lahko predmet presoje v drugih postopkih.

7. Zadržana oseba je v svoji pritožbi potrdila prejem sklepa o uvedbi postopka, zato so nasprotne trditve iz pooblaščenkine pritožbe povsem očitno neutemeljene. Do navedb o napakah pri vročitvi tega sklepa, se bo pritožbeno sodišče opredelilo v nadaljevanju pri presoji utemeljenosti pritožbe zadržane osebe.

8. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da dolžnost sodišča izdati sklep o zadržanju na zdravljenju v roku treh dneh po obisku osebe (prvi odstavek 65. člena ZDZdr) smiselno pomeni tudi dolžnost vročitve tega sklepa v tem roku. Pri izdaji sklepa in njegovi vročitvi gre namreč za dve različni procesni dejanju, ki ju ni mogoče enačiti. Iz procesnega dejanskega stanja izhaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo 31. maja 2014, torej pred iztekom treh dni po obisku zadržane osebe in skladno s predpisanim rokom iz prvega odstavka 65. člena ZDZdr, s čimer je v celoti spoštovalo procesne zahteve. Dejstvo, da je bil sklep zadržani osebi in njeni pooblaščenki vročen po izteku treh dni, ne predstavlja procesne kršitve.

9. V nadaljevanju pritožbe pooblaščenka zadržane osebe izpodbija ugotovitve in zaključke o izpolnitvi pogojev, ki morajo biti podani po 39. člen ZDZdr in se pri tem opira zlasti na izpoved zadržane osebe. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem opozarja, da je za ugotovitev pravnorelevantnih dejstev, ki omogočajo sklepanje na obstoj pogojev iz 39. člena ZDZdr, potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zato jih je skladno z izrecnimi določbami ZDZdr ugotavljalo s pomočjo izvedenca psihiatrične stroke. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je izvedensko mnenje logično, popolno in prepričljivo. Sodišče prve stopnje je razumno pojasnilo, da so ugotovitve in zaključki izvedenca skladni z ostalimi listinskimi dokazi v spisu (zapisnik ob sprejemu in anamneza, listine o predhodni obravnavi v UKC Maribori) in notranje logično zaokroženi, kar vse je izvedenec dodatno utemeljil tudi z neposredno zaznavo na naroku.

Pritožba skuša ugotovitve izvedenca izpodbiti izključno z navedbami, ki jih je zadržana oseba podala na naroku dne 30. 5. 2024, s čimer pa ne more uspeti, saj je izvedensko mnenje oprto na celoto podatkov (vključno z listinsko medicinsko dokumentacijo), na podlagi katerih je izvedenec z vidika svoje stroke kritično ovrednotil izpoved zadržane osebe. Pritožbeno vztrajanje, da je zadržana oseba izpovedala, da se je pripravljena zdraviti, da je pripravljena jemati medikamentozno terapijo, da v preteklosti ni odklanja zdravljenja, da je kritična do svojega zdravstvenega stanja, zato ne more izpodbiti ugotovitev izvedenca in zaključkov sodišča, da je zaradi duševne motnje pri zadržani osebi (neopredeljena psihotična motnja in duševna ter vedenjska motnja zaradi uporabe kokaina) hudo motena presoja realnosti (ugotovljene blodnje in paralogična sklepanja) in sposobnost obvladovati svoje ravnanje (nesposobnost upoštevanja psihičnega stanja, do katerega je nekritična, pri čemer svojega vedenja ni sposobna korigirati niti s pomočjo drugih) ter da zaradi tega ogroža svoje zdravje (nevarnost, da se bo brez bolnišničnega zdravljanje psihotična motnja okrepila in postala kronificirana, ob tem pa je sodišče ugotovilo še nevarnost za življenje in zdravje zaradi avtoagresivnega vedenja) in zdravje drugih (vožnja avtomobila v cestnem prometu).

10. Pritožba neutemeljeno izpodbija dejansko ugotovitev, da zadržana oseba do svojega zdravstvenega stanja ni kritična, in posledični zaključek, da zdravljenje z milejšimi ukrepi ni mogoče, zgolj na podlagi izpovedi zadržane osebe. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, česar pa pritožba ne izpodbija, da zadržana oseba trenutno jemlje terapijo ravno zato, ker je trenutno na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom, vendar ugotovljena grožnja za zdravje in življenje zadržane osebe in zdravje drugih ne bo odpravljena prej kot v predvideni dobi štirih tednov, v katerem je glede na strokovno ugotovitev izvedenca pričakovati delovanje predpisanih zdravil (vključno antipsihotikov). Prav tako pritožba obrazloženo ne izpodbija ugotovitev izvedenca in na njih slonečih zaključkov sodišča prve stopnje, da ugotovljenih groženj z milejšimi ukrepi ni mogoče odpraviti. Pritožbene navedbe glede tega so ostale na ravni nestrinjanja s strokovnimi ugotovitvami izvedenca.

Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo vsa pravnorelevantna dejstva in pravilno uporabilo materialno pravo. Ugotvilo je dejstva, ki vodijo do zaključkov o konkretni grožnji za življenje in zdravje zadržane osebe ter drugih oseb. Očitek, da je sodišče ugotavljalo zgolj hipotetično nevarnost, ni utemeljen.

11. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 30. 5. 2024 udeležence postopka seznanilo z vsemi dokazi, na katere se je kasneje oprlo, vključno z anamnezo z dne 28. 5. 2024, zato so pritožbene navedbe, da se zadržana oseba do zapisov iz anamneze do vročitve izpodbijanega sklepa ni mogla izjasniti, neutemeljene (smiselno uveljavljanje procesne kršitve iz 8. točke drugega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 30. členom ZDZdr in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1). Ker sta se zadržana oseba in njena pooblaščenka z navedeno listino seznanili na naroku, kar vse izhaja iz zapisnika o opravljenem naroku, uveljavljane procesne kršitve ne more utemeljiti niti navedba, da zadržana oseba te listine zaradi učinka zdravil ni mogla preučiti dne 28. 5. 2024. Ker soprog zadržane osebe ni udeleženec tega nepravdnega postopka, njegova izjava do vsebine te listine ni bila potrebna in zato ne gre za poseg v pravico do izjave katerega od udeležencev tega postopka.

12. Pritožba pravilno navaja, da je po določbah ZDZdr namen prisilnega zadržanja na zdravljenju brez privolitve v odvrnitvi nevarnosti za življenje in zdravje zadržane osebe in drugih in ne v odpravi razlogov za to nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pri odločanju opravilo ravno takšno materialnopravno presojo, saj je dobo izrečenega zdravljenja omejilo izključno na trajanje, ki je potrebno za odvrnitev ugotovljene nevarnosti, in ne do odprave vzrokov za to nevarnost, pri čemer je upoštevalo ugotovitve izvedenca glede dobe, v kateri bodo predpisana zdravila pričela učinkovati in s tem zaradi svojega delovanja odpravila grozeče nevarnosti za zadržano osebo in druge.

13. Pritožbena navedba, da je bila zadržana oseba na naroku pogovorljiva, orientirana in bistre zavesti, ob strokovno argumentiranih ugotovitvah izvedenca glede pravnorelevantnih dejstev v ničemer ne izpodbije dejanskega stanja. Glede tega se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na gornje razloge. Poleg tega ne drži, da bi zadržana oseba v postopku navajala dogodke (produktivna psihopatološka simptomatika) iz preteklosti in ne iz sedanjosti, saj je sodišče prve stopnje s povzetkom vsebine medicinske dokumentacije in na podlagi izvedenskega mnenja jasno ugotovilo nasprotno. Iz povzete vsebine listin namreč jasno izhaja, to pa ugotavlja tudi izvedenec, da je zadržana oseba takšne dogodke povsem jasno opisovala neposredno pred in ob sprejemu na zdravljenje brez privolitve.

**Presoja utemeljenosti pritožbenih navedb zadržane osebe**

14. Tudi zadržana oseba v pritožbi uveljavlja procesno kršitev, ker direktor PBV o njenem zadržanju ni takoj obvestil sodišča. Do tega očitka se je pritožbeno sodišče že opredelilo pri presoji pritožbenih navedb njene pooblaščenke in se nanje v izogib ponavljanju sklicuje. Ker ne gre za kršitev, ki bi bila storjena po začetku postopka, zaslišanje v pritožbi predlaganih strank in prič za presojo njenega obstoja ni bilo potrebno.

15. V pritožbi zadržana oseba potrjuje prejem sklepa o uvedbi postopka (drugi odstavek 61. člena ZDZdr). Po določbi šestega odstavka 139. člena ZPP v zvezi s 30. členom ZDZdr in 42. členom ZNP-1 se ni mogoče sklicevati na kršitve pravil vročanja, če je naslovnik pisanje prevzel. Pritožbenemu sodišču se zato do pritožbenih navedb, s katerimi zadržana oseba uveljavlja ravno kršitve pri vročanju tega sklepa, ni bilo treba izrekati. Iz enakih razlogov zaradi ugotovitve te kršitve ni bilo potrebno zaslišanje predlaganih strank in prič.

16. Pritožbeno sodišče je že zgoraj pojasnilo, da se določba prvega odstavka 65. člena ZDZdr nanaša na rok za izdajo sklepa o zadržanju osebe v oddelku pod posebnim nadzorom, zato dejstvo, da je bil sklep vročen po izteku treh dni po izvedbi naroka, ne predstavlja procesne kršitve, ki bi kakorkoli vplivala na pravilnost izpodbijanega sklepa. Tudi glede teh trditev zaslišanje predlaganih strank in prič zato ni bilo potrebno. Pritožbeno sodišče še dodaja, da se glede na določbo prvega odstavka 65. ZDZDr, ki določa rok v dnevih, in skladno z določbama prvega in drugega odstavka 111. člena ZPP ta rok ne šteje po urah, kot to smiselno uveljavlja zadržana oseba v pritožbi.

17. V nadaljevanju pritožbe zadržana oseba kot nepravilne izpodbija posamezne podrobnosti iz anamneze z dne 28. 5. 2024, s čimer pa ugotovljenega bistva vsebine anamneze o okoliščinah, ki so privedli do zadržanja, ni uspela izpodbiti. Ker zadržana oseba s pritožbo ni uspela omajati pravilnosti dokazne ocene o bistvu vsebine te listine (in tudi drugih pravnorelevantnih dejstev), izvedba s strani pritožbe predlaganih dokazov v okviru pritožbenega postopka ni bila potrebna. S pritožbo izpodbijane podrobnosti anamneze na bistvo vsebine te listine namreč ne vplivajo. Zdravnica ob pogovoru ni bila dolžna poučiti zadržane osebe o t. i. pravni dobroti, saj ni šlo za procesno dejanje v okviru izvajanja dokaznega postopka.

18. Zadržana oseba v pritožbi nasprotuje izvidu in mnenju izvedenca, vendar gre pri tem zgolj za nestrinjanje z njegovimi argumentiranimi ugotovitvami, s čimer jih pritožba ni uspela omajati. Ugotovitev, da je zadržana oseba neposredno pred sprejemom uživala kokain, temelji na preiskavi telesnih tekočin, ki ji pritožba obrazloženo ne nasprotuje. Razpravljanje o frekvenci zlorabe kokaina bistva ugotovljenega dejanskega stanja o uživanju kokaina ne more izpodbiti, zaslišanje predlaganih prič in strank pa je zato, kot je bilo pojasnjeno že zgoraj, v pritožbenem postopku nepotrebno. Pritožba zgolj z nestrinjanjem izpodbija tudi zaključke izvedenca, da je zadržana oseba nekritična do svojega zdravstvenega stanja, da zaradi udeležbe v prometu glede na svoje zdravstveno stanje ogroža tudi zdravje in življenje drugih osebe in da ne zmore samostojno korigirati svojega zdravstvenega stanja, s čimer prav tako ne more uspeti. Zaslišanje predlagane priče glede frekvence voženj v prometu (med tednom ali med vikendi) v pritožbenem postopku zato ni bilo potrebno, saj pritožbene navedbe dokazne ocene niso uspele ovreči. 19. Dokazna ocena sodišča, da je bila zadržana oseba kljub njenemu zanikanju avtoagresivna, temelji na več listinah (obvestilo z dne 27. 5. 2024, zapisnik ob sprejemu dne 27. 5. 2024 in dopis PP Slovenske Konjice z dne 30. 5. 2024). Zgolj s pritožbenim izražanjem nestrinjanja s tem ugotovljenim dejstvom zadržana oseba dokazne ocene prav tako ni uspela izpodbiti, zato dodatno zaslišanje predlagane priče v pritožbenem postopku iz že pojasnjenih razlogov ni bilo potrebno.

**Končna presoja obeh pritožb**

20. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi, ki jih uveljavljata zadržana oseba in njen pooblaščenec, niso utemeljeni. Ker obenem ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (določba drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr ter 42. členom ZNP-1), je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr in 42. členom ZNP-1).