Jedro

Če sodišče med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vodenje pravde, tožbeni zahtevek zavrne. V kolikor pa ugotovi, da tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vodenje pravde, nadaljuje s postopkom in meritorno odloči o njenem tožbenem zahtevku. Pri tem odločitev o glavni stvari vsebuje tudi odločitev o ugovoru aktivne legitimacije.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor aktivne legitimacije tožene stranke.

2. Tožena stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da „ugodi ugovoru aktivne legitimacije tožene stranke“, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sklepi so sodne odločbe, s katerimi se pravna posledica odreja oziroma ugotavlja in so kot sodbe konstitutivnega ali deklaratornega značaja. Če ni predpisana sodba, se odločbe izdajajo v obliki sklepa (tretji odstavek 128. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Pravilo je torej, da se sodne odločbe izdajajo v obliki sklepov (npr. o vprašanjih procesne narave), če ni predpisana sodba. Sodba pa je predpisana, kadar se odloča o zahtevku glede glavne stvari in stranskih terjatev. S sklepom se odloči o glavni stvari le izjemoma (v postopku za izdajo plačilnega naloga; v postopku zaradi motenja posesti). O utemeljenosti posameznih materialnopravnih ugovorov sodišče ne more odločati s sklepom. Če npr. stranka ugovarja zastaranje ali pomanjkanje stvarne legitimacije, se mora sodišče o tem opredeliti v sodbi, ne pa v sklepu (glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Založba Uradni list RS, Ljubljana 2005, stran 528).

6. Ali je oseba aktivno legitimirana za vložitev tožbe, je odvisno od tega, ali je subjekt spornega razmerja, torej ali je nosilec pravic in obveznosti iz tega razmerja. Ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije je torej ugovor materialnopravnega značaja, o katerem odloči sodišče z odločbo o glavni stvari. Če sodišče med postopkom ugotovi, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vodenje pravde, tožbeni zahtevek zavrne. V kolikor pa ugotovi, da tožeča stranka ima aktivno legitimacijo za vodenje pravde, nadaljuje s postopkom in meritorno odloči o njenem tožbenem zahtevku. Pri tem odločitev o glavni stvari vsebuje tudi odločitev o ugovoru aktivne legitimacije.

7. Pritožbeno sodišče tako v okviru materialnopravnega preizkusa izpodbijanega sklepa ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče za izdajo sklepa, s katerim je ugovor aktivne legitimacije zavrnilo, ni imelo podlage v zakonu. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).