Jedro

Ker je bila pravnomočna sodba toženi stranki vročena 8. 12. 2017, je 30-dnevni rok za izvršitev potekel 7. 1. 2018. Tožnica je zato 10. 1. 2018 utemeljeno postopala po 3. odst. 82. členu ZDSS-1 in zatem dne 15. 2. 2018 vložila tožbo zaradi molka organa, saj niti do takrat tožena stranka ni odločila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni. To je storila šele z izdajo upravnega akta dne 21. 2. 2018. Zgolj zato, ker je obnovitveni postopek vodila dvofazno na način, da je 18. 1. 2018 izdala sklep o dovolitvi obnove postopka, končanega leta 2015, ni mogoče uspešno zatrjevati, da v obravnavani zadevi ni prišlo do molka organa. O vsebinskem delu zadeve je bilo nedvomno odločeno šele 21. 2. 2018, kar je več kot 30 dni po pravnomočnosti sodbe, zato tožnici ni mogoče uspešno očitati, da si je stroške sodnega postopka povzročila sama.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana II. točka izreka sklepa spremeni tako, da pravilno glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8-ih dneh povrniti stroške postopka v višini 210,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 8-ih dneh povrniti 117,04 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je po umiku tožbe s sklepom postopek ustavilo (I. tč. izreka) in izreklo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 210,68 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. tč. izreka).

Sodišče ugotavlja, da je tožnica 15. 2. 2018 vložila tožbo zaradi molka organa. Ker je ta toženka odločbo o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni od 16. 7. 2015 do 19. 8. 2015 izdala 21. 2. 2018, je tožnica 12. 3. 2018 tožbo umaknila. Postopek je ustavilo na temelju 3. odst. 188. člena Zakona o pravdnem postopku1 (ZPP), o stroških pa odločilo ob uporabi 1. odst. 158. člena istega zakona.

2. Stroškovni del sklepa izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njegovo spremembo v smeri zavrnitve stroškovnega zahtevka, oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču v novo odločanje.

V obširnem pritožbenem izvajanju izpostavlja, da sodišče ni ugotovilo, ali je do molka organa sploh prišlo, kar je ključno za pravilno stroškovno odločitev. Ni bilo pogojev za vložitev tožbe po 3. odst. 82. člena v zvezi s 3. in 2. odst. 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih2 (ZDSS-1) zaradi molka organa. S sodbo III Ps 143/2016, potrjeno s sodbo Psp 299/2017 z dne 9. 11. 2017 je bila odpravljena upravna odločba z dne 21. 12. 2015 v zvezi z odločbo z dne 18. 11. 2015 in zadeva vrnjena v novo upravno odločanje, vendar brez roka, v katerem naj bo odločeno v novem postopku. Že zato o molku organa ni mogoče govoriti. Sicer pa je bil sklep o dovolitvi obnove postopka izdan v sedmih dneh od tožničinega poziva, kar je v skladu s 3. odst. 82. člena ZDSS-1. Zahteva je bila prejeta 11. 1. 2018, odločba o dovolitvi obnove pa izdana 18. 1. 2018. Sklep o dovolitvi obnove je postal dokončen in pravnomočen 27. 1. 2018, zato je lahko imenovani zdravnik šele zatem pričel z dejanji, potrebnimi za odločanje o začasni nezmožnosti za delo. Opisuje aktivnosti pri zbiranju medicinskega gradiva in se sklicuje na 270. člen Zakona o splošnem upravnem postopku3 (ZUP).

Z II. točko izreka sklepa ni zakonito zavezana k povrnitvi 210,68 EUR stroškov. Gre za napačno uporabo 1. odst. 158. člena ZPP, ki tožencu ob umiku tožbe ne nalaga nobene obveznosti. Sodišče bi moralo uporabiti 151. in 155. člen ZPP, saj je tožnici neutemeljeno dosodilo stroške, ki si jih je povzročila sama. Sklep tudi nima paricijskega roka kljub dosojenim zakonskim zamudnim obrestim.

3. V pisnem odgovoru tožnica prereka navedbe tožene stranke, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

ZUP ne določa, da sme organ v obnovi postopka s procesnimi dejanji pričeti šele po dokončnosti sklepa o dovolitvi obnove. Sklicuje se na 3. odst. 268. člen ZUP-a, ki dopušča združitve obeh faz postopka. Ob zakonitem delu bi toženka morala dejanja, s katerimi opravičuje zamudo v obnovi postopka, opraviti že pri odločanju 15. 7. 2015. Pridobivanje listin in zbiranje dokazov ne opravičuje nepravočasne odločitve. Trideset dnevni rok je dovolj dolg za pridobitev dokazov za vsebinsko odločitev. Torej postopanje po 2. odst. 82. člena ZDSS-1. Tako pa je z zamudo izdan celo sklep o dovolitvi obnove postopka, čeprav gre za enostavno delno izpolnitev obveznosti iz pravnomočne sodbe. Dne 10. 1. 2018 je zato utemeljeno zahtevala izdajo odločbe o začasni zadržanosti z dela v nadaljnjih 7-ih dneh po 3. odst. 82. člena ZDSS-1 in 15. 2. 2018 vložila tožbo zaradi molka organa. Ker je odločba o zadržanosti z dela zaradi bolezni izdana šele 21. 2. 2018, je bila tožba potrebna in so zakonito dosojeni stroški postopka.

4. Pritožba tožene stranke je le delno utemeljena.

5. Po umiku tožbe, vložene 15. 2. 2018 zaradi molka organa, ker je tožena stranka 21. 2. 2018 izdala odločbo št. ... o začasni nezmožnosti tožnice od 16. 7. 2015 do 19. 8. 2015, je postopek po 188. členu ZPP zakonito ustavljen. Tudi sicer je I. tč. izreka sklepa že pravnomočna. To pa je tudi edino odločilno za rešitev pritožbe zoper izpodbijano II. točko izreka sklepa, ki razen očitane pomanjkljivosti glede paricijskega roka, ne more biti uspešna, saj je ugoditvena stroškovna odločitev izdana ob pravilni uporabi relevantnih določb ZPP. Toženkine navedbe, da v predsodnem postopku ni bilo molka organa, ker pravnomočna sodba ni določila roka, v katerem bi bilo potrebno izdati novo upravno odločbo, da je bil sklep o dovolitvi obnove z dne 18. 1. 2018 izdan v 7-ih dneh od tožničinega poziva, da je tožnica sama povzročila sodne stroške, ker ni bilo pogojev za tožbo in nekatere druge, za pritožbeno rešitev predmetne zadeve pravno niso relevantne.

6. Po vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje mora biti v skladu z 2. odst. 82. člena ZDSS-1 nov upravni akt izdan v roku, ki ga določi sodišče, vendar najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Tudi v primeru, kot je obravnavani, ko s sodbo III Ps 143/2016 rok za izdajo novega upravnega akta po odpravi odločb z dne 21. 12. 2015 in 18. 11. 2015 ni bil določen, je bila tožena stranka odločbo o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni dolžna izdati najkasneje v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe. Zakonski rok je dolžna spoštovati, ne glede na to, ali je v izreku sodbe zapisan ali ne.

7. Ker je bila pravnomočna sodba toženi stranki vročena 8. 12. 2017, je 30-dnevni rok za izvršitev potekel 7. 1. 2018. Tožnica je zato 10. 1. 2018 utemeljeno postopala po 3. odst. 82. členu ZDSS-1 in zatem dne 15. 2. 2018 vložila tožbo zaradi molka organa, saj niti do takrat tožena stranka ni odločila o začasni nezmožnosti za delo zaradi bolezni. To je storila šele z izdajo upravnega akta dne 21. 2. 2018. Zgolj zato, ker je obnovitveni postopek vodila dvofazno na način, da je 18. 1. 2018 izdala sklep o dovolitvi obnove postopka, končanega leta 2015, ni mogoče uspešno zatrjevati, da v obravnavani zadevi ni prišlo do molka organa. O vsebinskem delu zadeve je bilo nedvomno odločeno šele 21. 2. 2018, kar je več kot 30 dni po pravnomočnosti sodbe, zato tožnici ni mogoče uspešno očitati, da si je stroške sodnega postopka povzročila sama.

8. Z izpodbijano II. tč. izreka je sodišče ob pravilni uporabi 1. odst. 158. člena ZPP tožnici utemeljeno dosodilo 210,68 EUR stroškov postopka. V ustaljeni sodni praksi se navedena določba ZPP razlaga in uporablja tako, da je tožeča stranka upravičena do povračila stroškov, če tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni obveznost. Takšno dejansko procesno stanje je podano tudi v predmetni zadevi. Tožena stranka je posledično zakonito zavezana k povračilu dosojenih stroškov, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pa jih bo seveda dolžna plačati le, če odmerjenega zneska ne bo poravnala v roku 8 dni od prejema te sodne odločbe. Izpolnitveni rok je določen v skladu z 29. členom ZDSS-1. Ker sodišče prve stopnje te določbe ni uporabilo, je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi le v tem obsegu ugodilo in celotno II. tč. sklepa zaradi določitve paricijskega roka na temelju 3. točke 365. člena ZPP spremenilo tako, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

9. V skladu s 3. odst. 154. člena v zvezi s 155. členom ZPP je pritožbeno sodišče toženo stranko hkrati zavezalo, da tožnici povrne stroške odgovora na pritožbo v višini, kot je razsojeno v II. tč. izreka te sodne odločbe.

1 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS št. 80/1999 s spremembami.