Jedro

Ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev postopka do pravnomočne rešitve pravde na podlagi tožbe, ki naj bi jo vložila tožena stranka dne 26. 11. 2010 proti družbi G. d.d. zaradi odprave stvarnih napak pri izvedbi hidroizolacije.

Zoper sklep je v pritožbenem roku tožena stranka vložila pritožbo, s katero je uveljavljala pritožbeni razlog zmotne uporabe določil ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se postopek prekine do pravnomočne rešitve zadeve VIII Pg 5161/2010, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je svoj predlog za prekinitev postopka utemeljevala na z njene strani vloženi tožbi dne 26. 11. 2010 zoper izvajalca gradnje G. d.d. zaradi odprave stvarnih napak pri izvedbi hidroizolacije. Zatrjevala je, da naj bi odločitev o utemeljenosti njenega zahtevka iz navedene pravde predstavljala predhodno vprašanje tudi v tej pravdi, kjer sama nastopa kot tožena stranka. Vendar tudi če bi se v okviru pravde, na katero se sklicuje tožena stranka, reševalo vprašanje, ki bi imelo značaj predhodnega vprašanja (13. člen ZPP) v tem pravdnem postopku, ima sodišče vedno diskrecijsko pravico, da odloči, ali bo postopek prekinilo v smislu 1. točke 1. odstavka 206. člena ZPP ali pa bo odločilo, da bo to vprašanje kot predhodno vprašanje reševalo samo (1. odstavek 13. člena ZPP). Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici v smeri, da bi se vprašanje pravilnosti izpolnitve izvajalca iz razmerja s toženo stranko, ki je očitno predmet pravde, na katero se sklicuje pritožnica, lahko postavilo kot predhodno vprašanje tudi v tej pravdi, v kateri tožniki uveljavljajo odpravo napak in zahtevke iz garancij za brezhibno delovanje opreme in naprav. Vendar ker sodišču ni mogoče odreči pravice, da o predhodnem vprašanju odloča samo, tožena stranka s pritožbo, s katero izpodbija takšno odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaobsežena v izpodbijanem sklepu, ne more uspeti. Tožena stranka pa si svoj položaj v razmerju do izvajalca lahko zavaruje z institutom obvestitve drugega o pravdi, zaradi zagotovitve intervencijskega učinka (1. odstavek 204. člena ZPP). Neodziv tretjega na obvestilo o pravdi pa toženi stranki ne daje upravičenja, da bi lahko uveljavljala prekinitev postopka do odločitve v pravdi, pričeti na podlagi vložene tožbe tožene stranke (2. odstavek 204. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti in je ob upoštevanju navedenih razlogov, ki utemeljujejo pravilnost odločitve prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu, odločilo kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).