Jedro

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovi trditvi, da kot „svoj poklic“ sprejema samo poklic „strojnika težke gradbene mehanizacije“ in ker je bilo v sporu ugotovljeno, da tožnik ni zmožen za „strojnika težke gradbene mehanizacije“, je upravičen do razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti in do priznanja delnega nadomestila oziroma poklicne rehabilitacije. Sodišče se je v 7. točki obrazložitve sodbe, ob podrobni opredelitvi del, ki jih je tožnik opravljal v svoji delovni karieri, ustrezno opredelilo še do njegove izobrazbe, dodatne usposobljenosti in znanj, ki jih je pridobil ter zaključilo, da tožnikov poklic tvori vse navedeno. Tožnik ima končanih 7 razredov osnovne šole, kar pomeni, da nima pridobljene izobrazbe, ki bi mu ožila obseg delazmožnosti z ugotavljanjem katera dela, upoštevajoč telesne in duševne zmožnosti še zmore opravljati. Potencialni obseg del, ki jih lahko opravlja zavarovanec brez izobrazbe je tako abstraktno zelo širok. Ta potencialno širok obseg del zavarovancu ožijo njegove duševne in telesne zmožnosti. In vse našteto je izvedenski organ pri izvedovanju upošteval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun RS.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženke št. ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 10. 2019 in št. ..., št. dosjeja: ... z dne 1. 7. 2019 in da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 11. 6. 2019 dalje s priznano pravico do invalidske pokojnine, podredno, da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega štiri ure dnevno ter pravica do delnega nadomestila. Hkrati je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sodbo v celoti se pritožuje tožnik po pooblaščencu zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izostala je celovita ocena delovne zmožnosti za tožnikov poklic. To so delovna mesta, na katerih je tožnik doslej opravljal delo. Slednje je tožnik v pripombah na izvedensko mnenje tudi izpostavil. Izvedenski organ je napačno ugotovil, da tožnik ni zmožen dela strojnega operaterja in zgrešil naziv delovnega mesta, ki ga je sodišče brez pridržkov povzelo kot pravilnega. Izvedenec MDPŠ je pravilno ugotovil, da tožnik zaradi vibracij, vzpenjanja in skakanja iz stroja, sunkovitih premikov pri delu, na neravninah, občasnega dvigovanja težjih bremen ni zmožen za delo strojnika težke gradbene mehanizacije. Povsem pavšalno je navedel, da je zmožen za drugo delo v svojem poklicu oziroma za delo na drugem delovnem mestu, kjer bo le občasno premeščal bremena do 7 kg in pri katerem bo le občasno prekoračil ergonomske kote gibov v hrbtenici. Našteta delovna mesta ne predstavljajo tožnikovega poklica v smislu določila 63/3 ZPIZ-2. Kljub sedmim razredom osnovne šole ima tožnik pridobljeno dodatno usposobljenost in delovne izkušnje, saj je dvajset let opravljal delo strojnika težke gradbene mehanizacije, ki je tako njegov edini poklic. Dela na delovnih mestih, ki jih je naštel izvedenec MDPŠ tožnik zaradi bolečin ne bi bil zmožen opravljati. Bistveno je, da so izvedenci za edini tožnikov poklic strojnika težke gradbene mehanizacije ugotovili njegovo 100 % delanezmožnost. Upoštevajoč mnenje sodnega izvedenca MDPŠ, da tožnik že zaradi nedokončane osnovne šole ni primeren za poklicno rehabilitacijo, bi moralo sodišče nadalje ugotavljati delazmožnost za druga dela, ki jih je doslej tožnik opravljal. Kot tožnikov poklic je poleg delovnega mesta, na katero je razporejen, potrebno upoštevati vsa dela, ki jih je opravljal. Sodišče ni dovolj kritično presojalo pisnega izvedenskega mnenja. Tožnik je s predloženim seznamom predpisanih mu zdravil za obdobje od 1. 1. 2017 do 18. 5. 2021 izničil ugotovitev, da so tožnikove trditve o hudih bolečinah le subjektivno doživljanje. Predložen seznam potrjuje, da je imel tožnik na vsakih par mesecev predpisana protibolečinska zdravila Nalgesin in Lekadol. Navedena zdravila redno jemlje in jih je prisiljen jemati, četudi v tem obdobju ni bil zaposlen in ni delal. Imenovani izvedenci zgolj na podlagi kratkega pregleda in pogovora s tožnikom niso mogli ugotoviti, da tožnik nima bolečin. Tožnik ima pravico dokazovati svoje trditve z drugimi izvedenci istih strok in je odločitev sodišča o zavrnitvi dokaznega predloga napačna in predstavlja kršitev pravice iz 22. člena Ustave RS in pravico do poštenega postopka po 6. členu EKČP. Tožniku zaradi opustitve vročitve vabila ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, saj ga sodišče ni vabilo na narok niti neposredno niti preko pooblaščencev, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kot to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih v pritožbi navaja tožnik.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke št. zadeve ..., št. dosjeja: ... z dne 3. 10. 2019 in št. ..., št. dosjeja: ... z dne 1. 7. 2019, na podlagi katerih je bil tožnik zaradi posledic bolezni razvrščen v III. kategorijo invalidnosti od 11. 6. 2019 dalje, s priznanimi stvarnimi razbremenitvami in polnim delovnim časom.

6. Pritožbeno sodišče ne more slediti zatrjevanju tožnika, da se zaradi opustitve vabljenja na narok, ni mogel seznaniti z dopolnitvijo izvedenskih mnenj na zadnjem naroku, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS ter pravice do poštenega postopka po 6. členu EKČP. Sodišče je tožnika, skladno z njegovim dokaznim predlogom iz dopolnitve tožbe z dne 20. 2. 2020, pravilno zaslišalo še pred imenovanjem izvedenskega organa.1 Na ta način so bile lahko pri ocenjevanju tožnikove delazmožnosti upoštevane tudi njegove navedbe. Vsaka procesno sposobna stranka ali njen zakoniti zastopnik si lahko postavi pooblaščenca. Pooblaščenec lahko stranko zastopa pri vseh dejanjih, razen tistih, v katerih mora stranka sama dajati izjave in je zaradi tega potrebna njena navzočnost.2 V predmetni zadevi je imel tožnik svojega pooblaščenca, kateremu je bilo vročeno vabilo na glavno obravnavo. Ne drži tožnikova trditev o odvzeti pravici obravnavanja pred sodiščem, saj se pomen pooblaščenca odraža ravno v dejstvu, da je dolžnost obveščenosti umeščena v notranje razmerje med stranko in pooblaščencem. Sodišče je na ta način razbremenjeno dvojnega obveščanja za isto procesno dejanje, zato se vabila vročajo le njenemu pooblaščencu. Sodišče stranko, ki ima pooblaščenca, vabi samo takrat, kadar meni, da je to potrebno.

7. Nenazadnje je iz zapisnika o naroku z dne 6. 5. 2021 razvidno, da je pooblaščenec tožnika članom izvedenskega organa postavljal številna in obširna vprašanja o tožnikovi delazmožnosti. Tožnik je namreč zoper izvedensko mnenje podal pripombe, zaradi katerih je sodišče nadaljevalo dokazni postopek z izvedenskim organom. Na narok za glavno obravnavo pa, je sodišče glede na zgoraj obrazloženo pravilno vabilo le pooblaščenca. Tožnik je (preko pooblaščenca) imel razumno možnost, da s člani izvedenskega organa na naroku dne 6. 5. 2021 razreši sporna vprašanja in prikaže zadevo na način, ki ga ne postavlja v slabši položaj od nasprotne stranke, k čemur stremi EKČP, ki jo pritožnik večkrat izpostavi v svoji pritožbi.

8. Sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju novega izvedenca ni tožniku odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave iz 5. člena ZPP. Kot je že pojasnjeno, je bil postopek voden kontradiktorno.3 Izpostavilo je, da zgolj nestrinjanje z zaključki izvedenskega organa ni zadosten razlog za postavitev novih izvedencev, kar je bilo že večkrat poudarjeno tudi s strani instančnega sodišča. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je razjasnitev in odprava dvomov, česar pa sodišče ni ugotovilo. Sodišče je dolžno izvesti predlagane dokaze, ki so bistveni za ugotovitev odločilnih dejstev, vendar ni dolžno izvesti dokazov, če za to obstajajo upravičeni razlogi, še zlasti če oceni, da njihova izvedba na odločitev ne more vplivati, mora pa zavrnitev dokaznih predlogov obrazložiti, kar je tudi storilo v 18. točki obrazložitve sodbe.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe o nepravilnem upoštevanju tožnikovega poklica skladno s tretjim odstavkom 63. člena ZPIZ-2. Ker gre za širšo definicijo „svojega poklica“ se upoštevajo vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim ter vsa dela, za katera ima ustrezno strokovno izobrazbo. Glede na okoliščine konkretnega primera je poudarek na „vseh delih, za katera je zavarovanec strokovno in dejansko usposobljen, telesno in duševno zmožen, dodatno usposobljen in z delovnimi izkušnjami, ki se zahtevajo za določeno delo.4

10. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovi trditvi, da kot „svoj poklic“ sprejema samo poklic „strojnika težke gradbene mehanizacije“ in ker je bilo v sporu ugotovljeno, da tožnik ni zmožen za „strojnika težke gradbene mehanizacije“, je upravičen do razvrstitve v II. kategorijo invalidnosti in do priznanja delnega nadomestila oziroma poklicne rehabilitacije. Sodišče se je v 7. točki obrazložitve sodbe, ob podrobni opredelitvi del, ki jih je tožnik opravljal v svoji delovni karieri, ustrezno opredelilo še do njegove izobrazbe, dodatne usposobljenosti in znanj, ki jih je pridobil ter zaključilo, da tožnikov poklic tvori vse navedeno.5 Tožnik ima končanih 7 razredov osnovne šole, kar pomeni, da nima pridobljene izobrazbe, ki bi mu ožila obseg delazmožnosti z ugotavljanjem katera dela, upoštevajoč telesne in duševne zmožnosti še zmore opravljati. Potencialni obseg del, ki jih lahko opravlja zavarovanec brez izobrazbe je tako abstraktno zelo širok. Ta potencialno širok obseg del zavarovancu ožijo njegove duševne in telesne zmožnosti. In vse našteto je izvedenski organ pri izvedovanju upošteval. Slednje je razvidno iz zaključka, da tožnik ni zmožen opravljati del povezanih z vibracijami, vzpenjanjem in skakanjem iz stroja, sunkovitih premikov pri delu na neravninah, občasnim dvigovanjem težjih bremen, s čimer tožnik soglaša. Tako izvedenski organ kot sodišče je pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti upoštevalo ugotovitve iz delovne anamneze, ugotovitve izvedenskega organa kot tudi tožnikov opis svojega dela, kar je ključno. Bistveno je, da je bilo v 12. točki obrazložitve podrobno pojasnjeno, kaj je za tožnika ustrezno delo.6 Izpostavljen je bil poseben opravljen tečaj za voznika težke gradbene mehanizacije, vendar slednjega ne moremo okvalificirati niti kot izobrazbe niti poklica kot takega. To je le dodatna usposobljenost. 11. Nenazadnje naloga izvedenskega organa ni bila opredelitev vseh konkretnih del, ki so za tožnika upoštevajoč omejitve, ustrezna. V okviru definicije poklica je pomembna ugotovitev, kakšna je preostala delovna zmožnost, kar je pojasnjeno v 12. točki obrazložitve sodbe.7

12. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožnikovemu razlogovanju, da zaradi bolečin ne zmore opravljati del varnostnika ali receptorja oziroma del sestavljanja, pakiranja ali na manjši stiskalnici, ki jih je član izvedenskega organa (specialist MDPŠ) opredelil kot druga dela, ki bi jih tožnik upoštevajoč izkazano zdravstveno stanje in poklic zmogel.8 Kot je že bilo pojasnjeno v 7. točki, se pri oceni invalidnosti (63/3 ZPIZ-2) upošteva delo na delovnem mestu, na katerem zavarovanec dela in vsa dela, ki ustrezajo telesnim in duševnim zmožnostim, za katera ima ustrezne strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.9 Invalidnost kot taka ni zgolj medicinska kategorija temveč socialnopravna, saj gre za skupek medicinskih in nemedicinskih kriterijev.10

13. Pojasnilo člana izvedenskega organa, da tožnik zaradi nedokončane osnovne šole „verjetno ni primeren za poklicno rehabilitacijo“ je povezano z dejstvom, da je poklicno rehabilitacijo možno izvajati na različne načine, ki morajo biti prilagojeni zavarovančevi ugotovljeni invalidnosti in preostali delovni zmožnosti. Izvedenski organ je ugotovil, da se je tožnik priučil za vsa dela, ki jih je opravljal, kar bi se lahko tudi za vsa nova dela, ki so bila za tožnika opredeljena kot ustrezna. Priučiti oziroma usposobiti se je potrebno pred opravljanjem vsakega novega dela, v primeru zakonsko priznane pravice do poklicne rehabilitacije pa gre za celostni proces, v katerem se zavarovanca strokovno, fizično in psihosocialno usposobi za drug poklic. Slednje ni samo pravica, ampak tudi obveznost zavarovanca.

14. Neupoštevno je pritožnikovo zatrjevanje, da s strani izvedenskega organa niso bile upoštevane njegove trditve o bolečinah in konzumaciji protibolečinskih tablet.11 Izvedenski organ je upošteval tožnikove trditve o bolečinah, vendar jih je umestil v ustrezen kontekst oziroma jih drugače ovrednotil, kot je želel tožnik. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče pravilno sledilo obrazložitvi izvedenskega organa, ki je ovrgel tožnikovo trditev, da mu hude bolečine preprečujejo opravljanje dela. Izvedenski organ je glede na farmokinetiko in sistematiko učinkovanja zdravil, ki so bila predpisana tožniku, pojasnil kakšen vpliv imajo bolečine na njegovo delazmožnost. V 12. točki obrazložitve sodbe je bilo argumentirano pojasnjeno, da delovne zmožnosti glede na tožnikovo patologijo enostavno ni mogoče ocenjevati samo na osnovi anamnestično izkazane bolečine, ki je subjektiven pojem. V objektivnem smislu bi huda bolečina pogojevala neaktivnost, ki bi se ob osebnem pregledu odrazila kot izrazita hipotrofija levih okončin, česar pa izvedenski organ ni potrdil. Pravilen je poudarek sodišča v 15. točki obrazložitve sodbe, da je objektivna plat pogojevana tudi (in ne zgolj) z uporabo analgetikov.

15. Sodišče je izvedensko mnenje ustrezno podvrglo dokazni oceni in ugotovilo, da ugotovitve izvedenskega organa ne nasprotujejo ugotovitvam lečečih specialistov, drugačna ocena tožnikove delazmožnosti, kot jo je vtoževal, pa je zadovoljivo obrazložena.

16. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo potrebno zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

17. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, z odločbo BPP 248/2021 z dne 11. 6. 2021 pa ima priznano brezplačno pravno pomoč, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

1 Na naroku za glavno obravnavo dne 28. 2. 2020 2 V pooblastilu stranka določi meje pooblastila. 3 Zaradi pripomb s strani tožnika v okviru 5. člena ZPP je pridobilo še dopolnilno mnenje in vse člane izvedenskega organa, zaradi vztrajajočih pripomb še zaslišalo. Na ta način je odpravilo vse, s strani tožnika zatrjevane nejasnosti. 4 V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela. 5 Slednje je bilo povzeto v delovni dokumentaciji upravnega spisa št. ... in presojano s strani invalidskih komisij, s čimer je bila tožeča stranka seznanjena. 6 Z opredeljenimi razbremenitvami, ki jih mora delodajalec upoštevati. 7 Izvedenski organ je kot ustrezna dela primeroma naštel pomožna dela v gradbeništvu, druga enostavna dela v proizvodnji, kovinski galanteriji, na manjših stiskalnicah, na sestavljanju, pakiranju, delo varnostnika, ki je brez fizičnih obremenitev in ustrezno razgibano delo receptorja ali druga pomožna dela. 8 V specialnost medicine dela, prometa in športa sodi poznavanje različnih poklicev, delovnih mest znotraj teh poklicev in zdravstvenih zahtev za zasedbo teh delovnih mest, kar je odločilnega pomena za pravilno presojo delovne zmožnosti, zato je tudi v sodni praksi ustaljeno stališče, da so ravno izvedenci takšne specialnosti najbolj primerni za podajo mnenj o delovni zmožnosti (Sodba VS RS VIII Ips 257/2015 z dne 5. 4. 2015). 9 V sodni praksi je bilo že večkrat poudarjeno, da je definicija poklica, ki jo je uvedel že prej veljavni ZPIZ-1, širša in ne upošteva le delovnega mesta, na katerem je zavarovanec razporejen, temveč vsa dela, ki jih je opravljal in ki bi jih lahko opravljal glede na svoje telesne in duševne zmožnosti in strokovno izobrazbo. 10 Upošteva se celota splošnih in poklicnih delovnih zmožnosti zavarovanca. Odraža se kot izguba pridobitnih zmožnosti in zmanjšanje ali izguba poklicnih delovnih zmožnosti za delo v svojem poklicu. Poseben pomen imajo stopnja, strokovna izobrazba, dodatna usposobljenost, delovne izkušnje in možnost poklicne rehabilitacije oziroma telesne in duševne zmožnosti. 11 Lekadol in Nalgesin, ki sta eni izmed najosnovnejših protibolečinskih sredstev in se ju lahko dobi tudi v prosti prodaji.