Jedro

Dolžnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov velja tudi za toženo stranko. Določbe o ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine, ne posegajo v obveznosti, ki jih ima tožena stranka v sledečem pravdnem postopku.

Dokler ni določnega ugovora zoper terjatev, je faktura ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklepanje o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP/77. Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 3.167.752,42 SIT z obrestmi, je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo navajajoč, da uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj jo spremeni in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Tožeča stranka uveljavlja v reviziji nepravilno uporabo 219.člena ZPP, to je relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka na prvi stopnji. V reviziji jo lahko uveljavlja zato, ker jo je neuspešno uveljavljala že v pritožbi.

Po 219. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotne stranke. Ta določba velja tudi za toženo stranko. Tožena stranka pa v postopku ni navedla prav nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijala navedbe tožeče stranke. Obveznosti tožene stranke iz 219. člena ZPP ne izključuje določba petega odstavka 55.a člena takrat (še) veljajočega ZIP, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje. Ta je veljala samo za ugovor zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ne pa tudi za sledeči pravdni postopek.

Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, od katerega se pritožbeno sodišče ne distancira, da je faktura kot enostranska listina sicer podlaga za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki pa, če dolžnik sklepu o izvršbi ugovarja, pa čeprav neobrazloženo, ne more biti podlaga za ugoditev tožbenemu zahtevku. ZPP nima določbe, ki bi dokazno moč fakture v pravdnem postopku zmanjševala v primerjavi z njeno dokazno močjo v izvršilnem postopku. V posebnem postopku - postopku za izdajo plačilnega naloga - jo celo izrecno opredeli kot verodostojno listino (5. točka drugega odstavka 446. člena ZPP). Dokler ni določnega ugovora zoper njo, je zato ne samo dokaz o višini terjatve, ampak tudi dokaz o obstoju temeljnega pravnega razmerja. Na podlagi 1107. člena ZOR v zvezi z drugim odstavkom 203. oziroma v zvezi z 204. Splošno uzanco za blagovni promet je bilo zato v sodni praksi že ponovno sprejeto stališče (n. pr.: odločba Vrhovnega sodišča RS opr. štev. III Ips 75/97), da mora kupec plačati fakturne zneske, katerim ni ugovarjal. Dokazovati, da so ugovori kupca zoper fakturo neutemeljeni pa lahko začne prodajalec šele takrat, ko kupec ugovore konkretizira.

Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje določbo 219. člena ZPP uporabili nepravilno - kot da za toženo stranko ne velja, če utemeljuje tožeča stranka tožbeni zahtevek na fakturi. To je vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To bo v ponovljenem postopku upoštevalo, da velja določba 219. člena ZPP za toženo stranko tudi takrat, kadar tožeča stranka temelji tožbeni zahtevek na fakturah, in nato ponovno odločilo.

Sklep o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 166. člena ZPP.