Jedro

Do uveljavitve SZ dne 19.10.1991 se je uporabljal ZSR, ki je poznal imetnike stanovanjske pravice in uporabnike stanovanj. Tedaj je za določitev imetnika stanovanjske pravice ZNP predvideval poseben postopek, za katerega je v 111. členu posebej dovoljeval revizijo. Toda z uveljavitvijo SZ, ki temelji na lastninskih in obligacijskih razmerjih in zato pozna le najemna razmerja, se določilo 111. člena ZNP ne uporablja več.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da postane predlagatelj imetnik stanovanjske pravice oz. pravilno najemnik stanovanja Velenju, ki je last nasprotne udeleženke. Po pritožbi nasprotne udeleženke, je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo in potrdilo izpodbijani sklep.

Proti sklepu sodišča druge stopnje, s katerim je postal pravnomočen sklep sodišča prve stopnje, je nasprotna udeleženka pravočasno vložila revizijo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in navaja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker je v utemeljitvi sklepa zapisalo, da se četrti odstavek 19. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR, Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) ne uporablja več. Opozarja na določilo 128. in 148. člena Stanovanjskega zakona (SZ, Ur.l. RS, št. 18/91 do 23/96), k-i omogoča lastniku stanovanja, da odkloni sklenitev najemne pogodbe ali prodaje, če je imetniku stanovanjske pravice po ZSR mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve najpotrebnejših prostorov. Pojasnjuje tudi, da je predlagatelj zahteval, naj ga nasprotna udeleženka določi za imetnika stanovanjske pravice potem, ko je njegova mati dne 1.3.1988 podala vlogo za zamenjavo spornega stanovanja, na podlagi katere je nasprotna udeleženka dodelila manjše stanovanje njenemu razvezanemu možu J. D. in iskala možnosti, da bi pridobila manjše stanovanje tudi zanjo in za predlagatelja. To je preprečila uveljavitev SZ, toda nasprotna udeleženka je še vedno pripravljena ponuditi manjše, dvosobno stanovanje, tudi v odkup.

Po 390. členu ZPP 1977 je bila revizija v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur.l. SRS, št. 30/86 in RS, št. 55/92) vročena predlagatelju, ki nanjo ni odgovoril, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Uvodoma je treba pojasniti, da je revizijsko sodišče poleg postopkovnih pravil ZNP, subsidiarno uporabljalo pravila Zakona o pravdnem postopku (ZPP 1977, Ur. l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92), čeprav je 14. julija 1999 začel veljati nov procesni Zakon o pravdnem postopku (ZPP 1999, Ur. list SRS, št. 26/99). Razlog za to je v določilu prvega odstavka 498. člena novega ZPP, po katerem je treba nadaljevati postopek po prejšnjih pravilih, če je bil pred uveljavitvijo ZPP 1999 na prvi stopnji izdan sklep, s katerim se je končal postopek pred sodiščem prve stopnje.

Revizija ni dovoljena.

Izpodbijani sklep je bil izdan v nepravdnem postopku. Po 34. členu ZNP revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače. Takega določila ni niti v SZ, niti v ZNP in ZPP, niti v kakem drugem zakonu.

Do uveljavitve SZ dne 19.10.1991, se je uporabljal ZSR, ki je poznal imetnike stanovanjske pravice in uporabnike stanovanj. Tedaj je za določitev imetnika stanovanjske pravice ZNP predvideval poseben postopek, za katerega je v 111. členu posebej dovoljeval revizijo. Toda z uveljavitvijo SZ, ki temelji na lastninskih in obligacijskih razmerjih in zato pozna le najemna razmerja, se določilo 111. člena ZNP ne uporablja več. Ker tudi kak drug zakon ne predvideva, da bi bila revizija dovoljena, v postopkih za določitev najemnika, velja splošno načelo, da v takih primerih ni revizije. V konkretnem primeru je predlagatelj vložil predlog dne 25.5.1992, torej po uveljavitvi SZ, zaradi česar je sodišče uporabilo določila SZ. Čeprav iz utemeljitev sklepov sodišč prve in druge stopnje izhaja, da je sodišče pri odločanju uporabilo tudi določila ZSR, je to storilo samo pri odločanju o predhodnem vprašanju. Sicer pa je sodišče druge stopnje v sklepu pod opr. št. Cp 462/93 z dne 2.9.1993 izrecno razveljavilo odločitev o tem, da je bil predlagatelj na dan uveljavitve SZ - kot prejšnji uporabnik - imetnik stanovanjske pravice, ker za tako ugotovitev nima pravnega interesa, in zavrglo predlog.

Ker je torej revizija vložena proti sklepu, proti kateremu je po zakonu ni mogoče vložiti, je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po 392. členu, v zvezi s 400. členom ZPP 1977 zavrglo nedovoljeno revizijo.