Up-287/98

6.1.2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z. na seji senata dne 6. januarja 2000

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 253/98 z dne 9. 9. 1998 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Piranu št. R 280/97 z dne 13. 11. 1997 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Sodišče druge stopnje je spremenilo sklep sodišča prve stopnje in odločilo, da se zavrne predlog pritožnice za določitev sodnih penalov zaradi neizpolnitve s sodbo naložene obveznosti, da dolžnik upnici v odkup po določilih stanovanjskega zakona priskrbi drugo primerno stanovanje.

Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je dolžnik upnici v odkup ponudil stanovanje, na kateremu je predhodno imela stanovanjsko pravico. S tem je svojo obveznost iz pravnomočne sodbe ustrezno izpolnil.

V ustavni pritožbi pritožnica oporeka odločitvi sodišč in meni, da predstavlja kršitev pravice do poštenega sojenja, saj naj bi temeljilo na dejstvih, glede katerih se stranki nista mogli izreči, poleg tega pa naj bi posegalo v pravnomočno sodbo. Navaja, da je dolžnik v skladu z določili stanovanjskega zakona odklonil prodajo stanovanja, ker je bilo to stanovanje namenjeno rušenju, namesto tega pa je nastala obveznost, da lastnik upravičencu v odkup ponudi drugo primerno stanovanje. Z odklonitvijo prodaje stanovanja je po mnenju pritožnice lastnik svojo pravico do izbire izkoristil in, kot izhaja tudi iz pravnomočne sodbe, mora zato upravičenki omogočiti odkup drugega primernega stanovanja. Ponudba odkupa prvotnega stanovanja zato po mnenju pritožnice ni v skladu s to obveznostjo. Pritožnica še navaja, da je to stanovanje v "derutnem" stanju in nevarno.

Navaja tudi, da je v neki drugi istovrstni zadevi tudi sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da ponudba prodaje prvotnega stanovanja ne ustreza s sodbo določeni obveznosti prodaje drugega primernega stanovanja. S tem naj bi bila prekršena ustavna pravica do enakosti pred zakonom.

Ustavno sodišče ni pristojno, da bi same po sebi presojalo nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče zato ni pristojno presojati, ali je stališče sodišča, da v primeru, ko je lastnik odklonil prodajo stanovanja po določilih stanovanjskega zakona in je zato nastala obveznost, da omogoči nakup drugega primernega stanovanja, lastnik to obveznost lahko izpolni tudi tako, da v odkup ponudi prvotno stanovanje, v skladu z zakonom.

Sodbo, ki temelji na tem pravnem stališču, bi Ustavno sodišče lahko razveljavilo le v primeru, če bi ugotovilo, da to pravno stališče ni združljivo s kakšno človekovo pravico ali temeljno svoboščino. Takšne kršitve pa pritožnik ne izkaže.

Pritožničina trditev, da se v postopku ni mogla izjaviti, je zgolj pavšalna in je ni mogoče presojati.

Pritožnikova navedba, da je v neki drugi istovrstni zadevi sodišče odločilo drugače, bi lahko bila relevantna z vidika pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave. Iz te pravice namreč izhaja tudi zahteva, da sodišče ne sme samovoljno in arbitrarno odstopiti od uveljavljene sodne prakse. Vendar pa ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen. Ena drugačna sodna odločba (ki jo pritožnik tudi sicer zgolj zatrjuje in zanjo ne prilaga nobenih dokazov) še ne predstavlja utečene sodne prakse. O kršitvi obravnavane ustavne pravice že iz tega razloga ni mogoče govoriti.

Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude in člana Franc Testen ter dr. Dragica Wedam-Lukić.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude