Jedro

Pri presoji utemeljenosti dodelitve BPP je namesto kriterija „nujnosti sprožitve postopka“, ker ga ob pravilni razlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ta določba ne obsega, treba uporabiti kriterij „razumnosti sprožitve postopka“ - ta pa je eksplicitno (že) določen v prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP (ta določba se uporabi ob upoštevanju še določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 254/2015 z dne 25. 8. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) zavrnil tožnikovo prošnjo za BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v zvezi z vložitvijo izbrisne tožbe, v povezavi s postopkom, ki se pri Okrajnem sodišču v Črnomlju vodi pod št. N 12/2015. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je organ zaključil, da je v tem trenutku vložitev izbrisne tožbe preuranjena in nepotrebna, s čemer za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Po vpogledu v sodni spis v zadevi N 12/2015 je organ namreč ugotovil, da bo voden ponovni postopek zaradi delitve solastne nepremičnine s parc. št. 971/7 k.o. ... O predlogu je bilo v prejšnjem postopku odločeno s sklepom z dne 3. 7. 2014, da se nepremičnina razdeli tako, da se proda na javni dražbi, kupnina pa se razdeli tako, da 2/5 pripade predlagateljici A.A., 3/5 pa nasprotni udeleženki B.B. Na tožnikovo pritožbo, v kateri je ta navajal, da je A.A. na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v izvršilnem postopku In 113/2009 z dne 15. 11. 2011 postala lastnica nepremičnine le do deleža 1/5 ter da je pri izvedbi sklepa v zemljiški knjigi pomotoma v korist A.A. bila pri deležu tožnika vknjižena lastninska pravica dvakrat, pa je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom I Cp 724/2015 z dne 17. 6. 2015 prvostopenjski sklep z dne 3. 7. 2014 razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Iz navedenega sklepa izhaja, da bo v primeru spora o deležih moralo sodišče v ponovnem postopku v skladu s tretjim odstavkom 118. člena v zvezi z 9. in 10. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) stranke napotiti na pravdo. Ker v času odločanja o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP še ni znano, ali bo med udeleženci še sporno tožnikovo solastništvo nepremičnine in ali bo potrebna pravda ter koga bo sodišče napotilo na pravdo, je organ za BPP zaključil, da je vložitev izbrisne tožbe preuranjena.

2. Tožnik v tožbi navaja, da pri nepremičnini s parc. št. 971/7 k.o. ... vknjižbo svojega solastniškega deleža do 1/5, ki ga je izgubil zaradi napake sodišča, lahko doseže le z izbrisno tožbo. Četudi bi bilo v nepravdnem postopku njegovo lastništvo nesporno, bo v zemljiški knjigi še vedno ostala nepravilno vknjižena pri navedeni 1/5 A.A., saj te napake v nepravdnem postopku ni moč odpraviti. Okrajno sodišče v Črnomlju je s sklepom In 113/2009 z dne 6. 11. 2014 želelo napako že popraviti, vendar je bil sklep sodišča na pritožbo A.A. v pritožbenem postopku razveljavljen. Glede na to A.A. ni bila dobroverna oseba v tem postopku, saj je vedela, da je kupila le 1/5 nepremičnine ter da ni upravičena do lastništva nepremičnine do 2/5. Tožnik je zaradi napake sodišča izgubil svoj delež do 1/5 ter bi lahko vložil odškodninsko tožbo zoper državo, vendar se je namesto tega odločil za vložitev izbrisne tožbe. Če tožnik želi odpraviti napako, ki jo je storila država in ga s tem oškodovala, pa ni mogoče trditi, da zlorablja institut BPP. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo organa za BPP spremeni tako, da mu odobri BPP, podrejeno pa, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne organu v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da tožniku zaradi neizpolnjevanja pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP ne dodeli BPP za izbrisno tožbo, s katero bi tožnik uveljavljal zahtevek, da sodišče pri nepremičnini s parc. št. 971/7 k.o. ... ugotovi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice do deleža 1/5 v korist A.A. ter odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov, torej vknjiži lastninska pravica na njegovo ime.

6. Iz prvega odstavka 24. člena ZBPP izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alinea), in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alinea).

7. Po mnenju organa za BPP je navedeno zakonsko določbo mogoče razlagati, ker dejstev in okoliščin, ki se kot pogoji upoštevajo pri dodelitvi BPP, ne našteva taksativno, tako, da se kot pogoj upošteva tudi, da gre za tako zadevo (naravo zadeve), da prosilec v zvezi z njo nujno potrebuje BPP; pri tem organ izhaja iz namena instituta BPP.

8. Sodišče se glede razlage prvega odstavka 24. člena ZBPP z organom ne strinja. Ne glede na besedo „predvsem“, uporabljeno v določbi, ki naj bi kazala na eksemplikativno naštevanje dejstev in okoliščin, ki se kot pomembne upoštevajo pri dodelitvi BPP, sodišče meni, da za tako razlago, kot jo zagovarja organ, ni podlage. Iz besedila prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP – in ta se nanaša na samo vsebino zadeve (ob tem ko se druga alinea nanaša na pomen zadeve za prosilca) – izhaja, da je kriterij, ki ga je pri presoji, ali naj se za določeno zadevo dodeli BPP, treba upoštevati, „očitna nerazumnost zadeve“; kdaj se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, je določeno v tretjem odstavku 24. členu ZBPP. Kriterij „nujnosti sprožitve postopka“, ki ga za presojo dodelitve BPP uporabi organ, pa predstavlja povsem drugo, „strožje“ vrednostno merilo. Že glede na to sodišče meni, da za razširjajočo razlago, kot jo ponuja organ, ni podlage, saj iz določb prvega (in tretjega odstavka) 24. člena ZBPP, ki se nanašajo na samo vsebino zadeve, izhaja, da je namen od dodelitve BPP izključiti „očitno“ neupravičene primere. To pa pomeni, da je pri presoji dodelitve BPP namesto kriterija „nujnosti sprožitve postopka“, ker ga ob pravilni razlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP ta določba ne obsega, treba uporabiti kriterij „razumnosti sprožitve postopka“ - ta pa je eksplicitno (že) določen v prvi alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP (ta določba se uporabi ob upoštevanju še določbe tretjega odstavka 24. člena ZBPP).

9. Ker je organ za BPP pri odločanju o tožnikovi prošnji za BPP za vložitev izbrisne tožbe nepravilno razlagal in uporabil določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, je njegova odločba nezakonita. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo ter izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek. V tem postopku bo tako organ moral presoditi dodelitev BPP tožniku za izbrisno tožbo na podlagi določb prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP, ob razlagi in uporabi le-teh, kot jo je podalo sodišče v tej sodbi.

10. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku priznalo povrnitev stroškov v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.