Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je za višino vtoževane terjatve izostala jasna in konkretizirana trditvena podlaga, zato je ni mogoče preizkusiti in se tožena stranka o njej ni mogla določno izjaviti. Tožeča stranka je namreč ustrezno in jasno pojasnila, pod kakšnimi pogoji se je izvajal zakup oglasnega prostora in na kakšen način se je obračunavala višina mesečne obveznosti tožene stranke in so se izdajali mesečni zbirni računi, katerih osnovo je predstavljal seštevek vseh oglasnih računov tožene stranke, na katerih je v posameznem mesecu potekal zakup, skupna višina zakupa pa je izhajala iz poročil Facebook platforme. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zatrjevan način obračuna skladen s pogodbenimi določili.

V primeru, ko je tožeča stranka navedla in pojasnila pogodbena določila, ki so podlaga za mesečni zbirni račun, in generalne postavke obračuna, se ne pričakuje, da bo v tožbo ali kasnejše vloge vključila tudi celotno besedilo z vso specifikacijo iz poročil in računov Facebook platforme, na katerih temeljijo izdani mesečni računi. Potreben je ugovor tožene stranke, da se ugotavlja, kaj je sploh sporno v posameznem obračunu in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba v II. in IV. točki izreka potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora v 15 dneh od prejema te odločbe povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 746,64 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za izpolnitev dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka) in odločilo, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh tožeči stranki plačati 42.974,82 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), zavrnilo pa tožbeni zahtevek za plačilo 5,92 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka se je pritožila zoper II. in IV. točko izreka sodbe, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Primarno je predlagala spremembo sodbe in ugoditev tožbenemu zahtevku ter povrnitev vseh stroškov postopka, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izdane sodbe ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožeča stranka izpolnila svoje obveznosti po Pogodbi o poslovnem sodelovanju za leto 2019 na področju zakupa oglasnega prostora na Facebook platformi (v nadaljevanju obrazložitve: Pogodba), zato ji je tožena stranka dolžna plačati vtoževane račune, s katerimi ji je bila obračunana dejanska poraba oglaševalskega prostora na Facebook platformi v obdobju od februarja do oktobra 2019. 6. Tožena stranka v pritožbi uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje in izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je bila pogodbena obveznost tožeče stranke v tem, da toženi stranki omogoči zakup oglaševalskega prostora na platformi Facebook preko njene kreditne linije, ni pa bila dolžna toženi stranki zagotavljati storitve oglaševanja. Višje sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je izpolnitvena obveznost tožeče stranke v določilih Pogodbe jasno določena. Sodišče je v izpodbijani odločbi povzelo vsebino vseh relevantnih pogodbenih določil, v katerih je določena obveznost tožeče stranke, in pravilno zaključilo, da je bila tožeča stranka dolžna omogočiti toženi stranki, da za oglaševanje, ki ga tožena stranka na Facebook platformi izvaja s svojo izbrano oglaševalsko agencijo, uporablja njeno kreditno linijo. Tožeča stranka se je zavezala umestiti vse oglasne račune tožene stranke pod svoj upravljalski račun in s tem toženi stranki za medijske investicije na oglasnih računih nuditi svojo kreditno linijo. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da 3. 2. točka Pogodbe tožečo stranko zavezuje tudi k izvedbi oglaševanja. Poleg nudenja zakupa oglasnega prostora na platformi Facebook se je tožeča stranka tudi zavezala, da lahko toženi stranki pri načrtovanju in zakupu oglasnega prostora na Facebook platformi nudi tudi podporne storitve tehnično svetovalne narave. Med taksativno naštetimi pogodbenimi storitvami ni storitve oglaševanja. Nasprotno, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, 4. 1. točka Pogodbe izrecno določa, da bo tožena stranka oglaševalske aktivnosti izvajala z izbrano spletno agencijo. Pritožba pa ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da navedeno vsebino pogodbenih določil potrjuje tudi vsebina predloženih elektronskih sporočil in izpovedi zaslišanih prič A. A. in B. B., ki enotno potrjujejo, da je bila izbrana oglaševalska agencija tožene stranke A. A. s. p., da je A. A. pripravljala vse oglase za toženo stranko, tožeča stranka pa ji je pri tem nudila tehnično pomoč in svetovanje v primeru odprave napak. Ob navedenem se tako kot neutemeljen izkaže pritožbeni očitek, da bi morala tožeča stranka za toženo stranko izvajati tudi oglaševanje.

7. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je za višino vtoževane terjatve izostala jasna in konkretizirana trditvena podlaga, zato je ni mogoče preizkusiti in se tožena stranka o njej ni mogla določno izjaviti. Tožeča stranka je namreč ustrezno in jasno pojasnila, pod kakšnimi pogoji se je izvajal zakup oglasnega prostora in na kakšen način se je obračunavala višina mesečne obveznosti tožene stranke in so se izdajali mesečni zbirni računi, katerih osnovo je predstavljal seštevek vseh oglasnih računov tožene stranke, na katerih je v posameznem mesecu potekal zakup, skupna višina zakupa pa je izhajala iz poročil Facebook platforme. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je zatrjevan način obračuna skladen s pogodbenimi določili, ki določajo, da se bo zakup oglasnega prostora na Facebook platformi izvajal v skladu s splošnimi cenovnimi pogoji, ki jih postavlja platforma sama in temeljijo na principu dražbe v realnem času (5. 1. točka Pogodbe), tožeča stranka pa bo račun izstavila v obliki zbirnega mesečnega računa, katerega osnovo predstavlja seštevek vseh oglasnih računov tožene stranke, na katerih je v tekočem mesecu potekal zakup, skupna višina zakupa pa izhaja iz poročila Facebook platforme na zadnji dan tekočega meseca (6. 2. točka Pogodbe). V takem primeru, ko je tožeča stranka navedla in pojasnila pogodbena določila, ki so podlaga za mesečni zbirni račun, in generalne postavke obračuna, se ne pričakuje, da bo v tožbo ali kasnejše vloge vključila tudi celotno besedilo z vso specifikacijo iz poročil in računov Facebook platforme, na katerih temeljijo izdani mesečni računi. Potreben je ugovor tožene stranke, da se ugotavlja, kaj je sploh sporno v posameznem obračunu in se nato razpravljanje, dodatne trditve in dokazovanje omeji na ta sporna dejstva. Vendar tožena stranka tekom postopka ni podala nobenega konkretnega ugovora, to je, kateri podatki so pri mesečnih obračunih manjkajoči, nasprotujoči, nejasni ipd., zaradi česar ji je onemogočen njihov preizkus. Pritožbeni očitek, da iz njih ne izhaja nič konkretnega, do česar bi se lahko opredelila, je neutemeljen. Predložene dokazne listine (poročila in računi Facebook platforme ter vtoževani računi) vsebujejo postavke, ki jih je tožeča stranka obrazložila in je na njihovi podlagi mogoč preizkus vtoževane terjatve glede na pogodbeno dogovorjen način obračuna. Vse tiste postavke, ki so bile potrebne za preizkus višine vtoževane terjatve, so zapisane v slovenskem jeziku (vrsta opravljene storitve) ali v številkah (št. oglasnega računa, obdobje in znesek), zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče preizkus oprlo na podatke v tujem jeziku. Upoštevajoč navedeno zadošča ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obračun skladen s pogodbenimi določili, količine obračunanega zakupa pa se ujemajo s predloženimi listinami (razen v petih primerih, ko je bila obračunana količina zakupa po vtoževanih računih višja v minimalnih zneskih in je bil v tem delu zato tožbeni zahtevek zavrnjen). Ker se je tožena stranka s sklenitvijo Pogodbe strinjala, da se bo obračun izvedel na podlagi poročil Facebook in skladno s splošnimi cenovnimi pogoji platforme Facebook, so predložene dokazne listine zadostovale za preizkus višine tožbenega zahtevka. Zato je neutemeljena tudi zahteva tožene stranke, da bi bilo potrebno za potrditev sporne višine postaviti sodnega izvedenca, ki ima strokovno znanje za potrditev porabe v obdobju od februarja do novembra 2019. 8. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da zavrne dokaz z izvedencem oglaševalske stroke. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi ga sodišče moralo izvesti že zato, ker je sprva takšen dokazni predlog sprejelo, potem pa ga v nadaljevanju brez obrazložitve zavrnilo. Po četrtem odstavku 287. člena ZPP namreč sodišče na svoj dokazni sklep ni vezano, ampak ga v nadaljnjem teku pravde lahko prekliče oziroma spremeni. Po drugem odstavku 287. člena ZPP lahko sodišče predlagan dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločbo, zavrne in navede, zakaj ga je zavrnilo (drugi odstavek 287. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve izpodbijane odločbe svojo odločitev o zavrnitvi dokaznega predloga obrazložilo. Sodišče utemeljeno zavrne predlagan dokaz, če oceni, da je nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno ali da je nepotreben, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, potrjujejo že drugi dokazi, ali ker bi njegova izvedba nadomeščala manjkajoče (presplošne) navedbe. Navedeno so tudi razlogi, s katerimi je sodišče v obravnavani zadevi glede na predmet spora in podane navedbe strank zavrnilo dokaz z izvedencem oglaševalske stroke. In teh razlogov, s katerimi je sodišče utemeljilo zavrnitev dokaza z izvedencem oglaševalske stroke, pritožba ne izpodbija.

9. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, višje sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Zaradi neuspeha s pritožbo tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa mora povrniti njene pritožbene stroške. Višje sodišče je pritožbene stroške tožeče stranke odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife in ji priznalo 1000 točk za odgovor na pritožbo, 2% za materialne stroške, 22% DDV, kar ob vrednosti točke 0,60 EUR znaša 746,64 EUR. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).