Jedro

Če tožbe ni mogoče obravnavati zaradi pomanjkljive dejanske podlage, je tožba nepopolna in o tožbenem zahtevku ni mogoče meritorno odločati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino opr. št. VL 189185/2009 z dne 16. 12. 2009 razveljavi v celoti in se tožbeni zahtevek zavrne. Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke v višini 751,92 EUR, v roku 15 dni, sicer pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datuma zapadlosti dalje do plačila.

Zoper navedeno odločitev se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da je navedba dejstev, na katera tožnik opira svoj zahtevek, obvezna sestavina tožbe po prvem odstavku 180. člena ZPP in če tožba tega nima, ta ni nesklepčna, temveč nepopolna. Z nepopolno tožbo pa mora sodišče ravnati skladno z določbo 108. člena ZPP in jo poslati tožeči stranki v dopolnitev. Dejstvo, da je bila tožnica pravočasno vabljena na glavno obravnavo, ne vpliva na razlago določbe 108. člena ZPP, saj se vabilo stranki na glavno obravnavo ne more šteti za pravilno opozorilo tožeči stranki na dopolnitev tožbe. Ker pa je sodišče meritorno odločilo ne da bi sploh ugotavljalo odločilna dejstva, ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožnica sodišču prve stopnje utemeljeno očita, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, kar onemogoča njen preizkus. Ker ni navedenih vsebinskih razlogov, ki bi meritorno odločitev o zavrnitvi zahtevka po materialnem pravu utemeljevali, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Prav tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje utemeljuje svojo odločitev, nejasni, saj sodišče zapiše, da tožba zaradi nedopolnjene dejanske podlage ni bila sposobna obravnavanja, nato pa tožbeni zahtevek zavrne (ga torej obravnava in odloči, da po materialnem pravu ni utemeljen). Strinjati pa se je tudi s pritožbenimi očitki o kršitvi 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je bila tožeči stranki s tem, ko je sodišče ni pozvalo k dopolnitvi tožbe pred meritorno odločitvijo o zavrnitvi tožbenega zahtevka iz razlogov, ki jih je navedlo, in je poučilo o posledicah, če tega ne stori (108. člen ZPP), odvzeta možnost vsebinskega obravnavanja tožbe pred sodiščem.

Slediti pa je tudi pritožbenim trditvam glede bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ker sodišče ni uporabilo določbe 108. oziroma 285. člena ZPP in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Navedba dejstev, na katere tožnik opira zahtevek v tožbi, je po prvem odstavku 180. člena ZPP obvezna sestavina tožbe in če tožba tega nima, je nepopolna, saj gre za procesno pomanjkljivost tožbe, ki jo je potrebno odpraviti v skladu z določbo 108. člena ZPP. Popolnost tožbe je predpostavka, da je mogoče preizkusiti, če je ta sklepčna, to je, če iz zatrjevanih dejstev izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen. V kolikor pa sodišče meni, da je tožba popolna, vendar nesklepčna, pa mora skladno z 285. členom ZPP s postavljanjem vprašanj ali na drug primeren način poskrbeti za to, da se na obravnavi (prvem naroku za glavno obravnavo; drugi odstavek 436. člena ZPP) navedejo vsa odločilna dejstva, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih, da se ponudijo in dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank in sploh, da se dajo vsa potrebna pojasnila, da se ugotovita sporno dejansko stanje in sporno pravno razmerje, ki sta pomembni za odločbo.

Zaradi navedenih kršitev, ki jih glede na njihovo naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pri tem pritožbeno sodišče meni, da tožeča stranka, glede na to, da je na naroku dne 4. 11. 2010 dopolnila dejansko podlago svoje tožbe ter da je sodišče sprejelo dokazni sklep in izvedlo dokazni postopek z vpogledom regresnega zahtevka pod l. št. B2, ob takšnem vodenju postopka ni mogla pričakovati, da bo sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo iz razlogov, ki jih je navedlo v sodbi. Zato je šele v pritožbi prvič uveljavljana kršitev postopka po 8. točki drugega odstavka ter kršitev določbe 108. in 285. člena ZPP, kljub določilu prvega odstavka 286.b člena ZPP v pritožbenem odločanju upoštevna. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje moralo ugotovljene bistvene kršitve postopka na ustrezen način odpraviti. V kolikor bo štelo, da tožba ni popolna, bo moralo postopati skladno z določilom 108. člena ZPP, če pa bo štelo, da je tožba nesklepčna, pa bo moralo izvesti materialno procesno vodstvo, katerega ureja 285. člen ZPP.

Stroškovno odločitev je pritožbeno sodišče razveljavilo v posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari.

O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo in se odločitev v tem delu pridrži (tretji odstavek 165. člena ZPP).