Jedro

Sklep nepravdnega sodišča, na podlagi katerega je upnik predlagal razdelitev nepremičnine s prodajo in kot tak sicer predstavlja izvršilni naslov, nobenemu izmed udeležencev nepravdnega postopka ne nalaga obveznosti in nobenemu ne daje pravice do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve. To pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče presojati, ali je po izdaji izvršilnega naslova prišlo do prehoda obveznosti udeleženke nepravdnega postopka na sedanjo solastnico. Kljub opisani specifičnosti predloga za delitev nepremičnine pa je v situaciji, kakršna je v obravnavanem primeru, treba glede prehoda predmeta izvršbe (solastniškega deleža) vseeno smiselno upoštevati določbo drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

2. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da sta stranki tega postopka kot upnik in dolžnik poimenovani v skladu z 2. in 3. točko 16. člena ZIZ, ter da je njun položaj glede na naravo zadeve drugačen od položaja upnika in dolžnika v klasični izvršbi.

3. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik zaradi bistvene kršitve določb ZIZ in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu za izvršbo ugodi. Navaja, da je v predlogu za izvršbo zatrjeval in listinsko dokazal, da je B. Č. svoj solastni delež do ¼ na podlagi darilne pogodbe z dne 31. 8. 2012 odsvojila S. Č., ki je z vpisom v zemljiško knjigo 17. 10. 2012 postala lastnica nepremičnine do ¼, s tem pa je nanjo prešla tudi obveznost delitve solastne nepremičnine iz izvršilnega naslova. Upnikova nedenarna terjatev glasi zoper drugo dolžnico kot novo solastnico nepremičnine, kar je upnik pojasnil v vlogi z dne 10. 6. 2013. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo 236. člen ZIZ v zvezi s 168. in 24. členom ZIZ. V tem postopku se v skladu z 236. členom ZIZ le smiselno uporabljajo določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine. Bistveno je, da se izvršilni naslov glasi na delitev solastne nepremičnine in ne na denarno terjatev, ki jo upnik uveljavlja zoper dolžnika z izvršbo na to nepremičnino. Namen izvršbe po 236. členu ZIZ ni poplačilo upnikove terjatve, temveč razdelitev nepremičnine ne glede na kasnejše lastništvo nepremičnine. Istovetnost nasprotnega udeleženca nepravdnega postopka in dolžnika ni potrebna, saj je upnik upravičen predlagati izvršbo zoper vsakokratnega lastnika. Izvršilni naslov se nanaša izključno na nepremičnino in ne na nasprotne udeležence kot njene lastnike. Opozarja na analogijo s hipotekarno sodbo, na podlagi katere lahko upnik v izvršbi zahteva poplačilo iz zastavljene nepremičnine zoper vsakokratnega lastnika nepremičnine. Sprememba lastninske pravice na solastnem deležu nepremičnine, katere delitev s prodajo je bila pravnomočno dovoljena s sklepom, izdanim v nepravdnem postopku, zato ne more vplivati na dopustnost izvršbe, kar je v predmetnem nepravdnem postopku že potrdilo višje sodišče, ko je ugotovilo, da na pravilnost sklepa ne vpliva, da se je po zaključku obravnave na njenem solastniškem deležu v zemljiški knjigi vpisala S. Č. Poudarja, da je do spremembe lastništva prišlo pred pravnomočnostjo izvršilnega naslova, zato ta vključuje tudi S. Č. Tudi sodna praksa je zavzela stališče, da za postopek civilne delitve nepremičnin ne morejo biti uporabne vse določbe ZIZ o izvršbi na nepremičnine, ampak le tiste, ki zagotavljajo enak položaj vseh udeležencev v odnosu do nepremičnine. Tistega izmed solastnikov, ki je nasprotni udeleženec postopka za prodajo solastne stvari zgolj iz tega razloga ne gre obravnavati kot dolžnika klasične izvršbe. Z darilno pogodbo je druga dolžnica v smislu 24. člena ZIZ prevzela obveznost dopustiti razdelitev nepremičnine in vstopila v pravni položaj B. Č. Naknadna sprememba solastništva nepremičnine ne predstavlja ovire za izvedbo delitve, saj se ne zahteva istovetnosti nasprotnega udeleženca in dolžnika. ZNP določa, da lahko vsak solastnik predlaga nadaljevanje postopka in prodajo po določilih ZIZ, zato formalno in tehnično ne gre za nov postopek izvršbe, ampak dejansko za nadaljevanje in dokončanje obstoječega postopka delitve nepremičnine. Zato je smiselno uporabljiv 190. člen ZPP, po katerem odtujitev stvari, o kateri teče postopek, ni ovira, da se postopek med strankami ne dokonča, pridobitelj pa more vstopiti v postopek. Izvršba se lahko nemoteno nadaljuje zoper novo solastnico, ki je s pridobitvijo solastninske pravice pristala na možnost delitve nepremičnine, saj ima solastnik skladno z 69. členom SPZ vedno pravico zahtevati delitev stvari. Sprememba lastništva pomeni zlorabo procesnih pravic in se druga dolžnica ne more sklicevati na dobroverno pridobitev in načelo zaupanja v zemljiško knjižno stanje, saj je kot sestra dosedanje solastnice vedela za tek nepravdnega postopka in prizadevanja upnika za delitev nepremičnine.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po 350. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

6. Upnik je predlagal izvršbo zaradi razdelitve nepremičnine na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča na Jesenicah N 27/1996 z dne 27. 9. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 133/2013 z dne 13. 3. 2013, v katerem je bilo določeno, da se opravi delitev solastnega nepremičnega premoženja parc. št. 369 k.o. X (ID znak 000) v lasti upnika v deležu ½ ter Z. S. in B. Č., vsake v deležu ¼, in sicer s prodajo nepremičnine in razdelitvijo izkupička med solastniki v skladu z njihovimi solastniškimi deleži. Upnik je predlog za razdelitev nepremičnine vložil zoper Z. S. in S. Č., kateri je svoj solastniški delež na podlagi darilne pogodbe z dne 31. 8. 2012 odsvojila B. Č. in je z vpisom v zemljiško knjigo 17. 10. 2012 postala solastnica nepremičine, zaradi česar je po mnenju upnika nanjo prešla tudi obveznost delitve nepremičnine v solastnini.

7. V skladu z drugim odstavkom 123. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP sodišče opravi prodajo stvari v postopku za delitev stvari in sicer po določbah 10. poglavja tega zakona, če to predlagajo vsi solastniki, najkasneje v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa iz prvega odstavka tega člena. Po preteku tega roka lahko predlaga vsak udeleženec na podlagi sklepa iz prvega odstavka tega člena nadaljevanje postopka s prodajo stvari po določbah zakona o izvršilnem postopku o razdelitvi stvari (20. poglavje) (1), vsi solastniki sporazumno pa lahko predlagajo, da sodišče opravi postopek za cenitev in prodajo po določbah 10. poglavja tega zakona.

8. Člen 236 ZIZ določa, da se prodaja, če je treba na podlagi izvršilnega naslova stvar zaradi razdelitve prodati, opravi po določbah tega zakona o izvršbi na premičnine oziroma nepremičnine, razen če se stranke o posameznih vprašanjih sporazumejo drugače. 9. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnilo, ker je upnik predlog vložil zoper dolžnici Z. S. in S. Č., pri čemer pa je v izvršilnem naslovu kot nasprotna udeleženka namesto S. Č. navedena B. Č. Ugotovilo je, da S. Č. na podlagi izvršilnega naslova ni zavezana k prodaji nepremičnine in ni upravičena do poplačila solastniškega deleža iz zneska, dobljenega s prodajo nepremičnine. Nadalje je štelo, da prehod obveznosti prodaje solastniškega deleža po sklepu N 27/96 s predloženo notarsko overjeno darilno pogodbo skladno s 24. členom ZIZ ni izkazan, saj je z darilno pogodbo B. Č. na S. Č. prenesla le solastniški delež nepremičnine, ne pa tudi obveznosti in upravičenj na podlagi izvršilnega naslova.

10. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog torej presojalo z vidika drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, po katerem se lahko izvršba dovoli tudi proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik v predlogu za izvršbo določno označi javno ali po zakonu overjeno listino, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Kadar to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku. Sodišče prve stopnje je upnikov predlog za razdelitev nepremičnine s prodajo in v zvezi s tem zatrjevano spremembo solastniškega deleža presoja z vidika, ali je upniku uspelo izkazati prenos obveznosti, kar pa ni pravilno. V skladu z določbo prvega odstavka 21. člena ZIZ je izvršilni naslov primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Sklep nepravdnega sodišča N 27/1996, na podlagi katerega je upnik predlagal razdelitev nepremičnine s prodajo in kot tak sicer predstavlja izvršilni naslov, namreč nobenemu izmed udeležencev nepravdnega postopka ne nalaga obveznosti in nobenemu ne daje pravice do denarnega zneska ali do neke druge dajatve, storitve, dopustitve ali opustitve (terjatve, glej 1. točko 16. člena ZIZ). To pomeni, da v konkretnem primeru ni mogoče presojati, ali je po izdaji izvršilnega naslova prišlo do prehoda obveznosti udeleženke nepravdnega postopka B. Č. na sedanjo solastnico S. Č., kar je pri odločanju o upnikovem predlogu ugotavljalo sodišče prve stopnje. Kljub opisani specifičnosti predloga za delitev nepremičnine pa je v situaciji, kakršna je v obravnavanem primeru, treba glede prehoda predmeta izvršbe (solastniškega deleža) vseeno smiselno upoštevati določbo drugega v zvezi s prvim odstavkom 24. člena ZIZ. Navedena izjema, ki jo je določil zakonodajalec, je kljub temu, da je sodišče v izvršilnem postopku skladno z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov tudi glede legitimacije strank, ki sta v njem označeni, določena zato, ker bi bila dosledna izpeljava tega načela lahko v škodo upnika. Omenjena izjema ne velja le glede prehoda obveznosti iz obligacijskega razmerja, temveč tudi glede predmeta izvršbe (2). Upnikove navedbe o prenosu solastniškega deleža po izdaji izvršilnega naslova med prejšnjo in sedanjo solastnico nepremičnine bi bilo treba razlagati tako, da upnik uveljavlja prehod predmeta izvršbe, ter ugotoviti, ali je upniku prehod predmeta uspelo izkazati, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo.

11. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za razdelitev solastnine s prodajo nepremičnine in pri tem skladno z zgornjo obrazložitvijo glede prehoda predmeta izvršbe upošteva posebnost tega izvršilnega postopka.

(1) Oziroma po 19. poglavju ZIZ, v katerem je po prenehanju veljavnosti ZIP sedaj urejena razdelitev stvari.

(2) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010.