Jedro

Vsak lahko zahteva povrnitev nastale škode, če so izpolnjeni splošni pogoji odškodninskega t.j. civilnega delikta, kar je temeljno načelo odškodninskega prava. Ti elementi morajo biti izpolnjeni kumulativno in so: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode. Kadar ni podan le eden izmed predhodno naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za povrnitev škode, ki naj bi mu nastala zaradi nestrokovnega dela policista, njegovega neznanja, nepoštenosti in pisanja lažnih podatkov o nesreči. Ugotovilo je, da v delu policista ni najti ničesar takega, da bi mu bilo mogoče očitati nestrokovnost, pristranost in zaradi česar bi bila tožena stranka dolžna tožniku povrniti škodo. Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo prve stopnje, ko je pritrdilo dejanski in pravni presoji sodišča prve stopnje.

Zoper tako pravnomočno sodbo je tožnik osebno vložil pravočasno revizijo, v kateri smiselno zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji trdi, da je izpodbijana sodba groba kršitev človekovih pravic in sicer zato, ker niso bila upoštevana določila nekaterih zakonov, ki urejajo take zadeve. V nadaljevanju je citiral dele besedil 26. člena Ustave Republike Slovenije, 289. člena pravil postaje milice iz leta 1982 in 6. člena Zakona o notranjih zadevah iz leta 1980. Revizijo tožnik sklene z navedbo: "Ker so v tem primeru kršena vsa navedena pravila in zakoni, kar je s svojim delom povzročil nepošteni policist...., kateri mi je povzročil veliko materialno škodo v sedanjem znesku 654.000,00 SIT,..... smatram, da se mi ta vsota povrne s pripadajočimi obrestmi." V postopku, ki je bil opravljen po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP), tožena stranka na vročeno revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče je po uradni dolžnosti preverilo (386. člen ZPP), ali je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP, vendar takšne kršitve ni ugotovilo. Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če jih revident izrečno in določno uveljavlja.

Revizija niti formalno opredeljeno niti vsebinsko ne zatrjuje nobene procesne kršitve.

Vsak lahko zahteva povrnitev nastale škode, če so izpolnjeni splošni pogoji odškodninskega t.j. civilnega delikta, kar je temeljno načelo odškodninskega prava. Ti elementi morajo biti izpolnjeni kumulativno in so: škoda mora izvirati iz nedopustnega ravnanja (ali opustitve), škoda mora nastati, ugotovljena mora biti vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, ugotovljena mora biti odgovornost povzročitelja škode (154. in naslednji členi Zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR). Opisano temeljno načelo je vsebovano tudi (in predvsem) v 26. členu Ustave Republike Slovenije (URS).

Dejanske ugotovitve v postopku so bile, da je tožnik s prednjim desnim delom svojega avtomobila trčil v levi bočni del spredaj vozečega avtomobila. Policista, ki sta prišla na kraj trčenja, sta dokumentirala zatečeno stanje: opravila sta izmere, fotografirala kraj nesreče in naredila skico, zbrala podatke o udeležencih nesreče, mestu trčenja, poškodbah in stanju vozišča. Podatki, ki sta jih zbrala, so bili predmet obravnave v postopku pred sodnikom za prekrške, v katerem je sodeloval tudi tožnik. Točnost ugotovitev (in utemeljenost izpodbijanja teh ugotovitev) je bila torej preverjena v kontradiktornem postopku in s pravnimi sredstvi, ki jih je tožnik izkoristil, ko se je pritožil zoper odločitev sodnika za prekrške in celo vložil predlog za obnovo postopka. Te ugotovitve so omogočale presojo, da sta policista ravnala v skladu s pravili svoje službe in zakonsko dolžnostjo. Pravilna je tudi ugotovitev, da je odločitev o tem, ali bo opravljen preizkus alkoholiziranosti udeležencev prometne nesreče, v prosti presoji policista, ki opravlja ogled prometne nesreče. Ne gre prezreti dejstva, da se je tožnik zaletel v spredaj vozeče vozilo in da v postopku ni uspel dokazati, da bi voznik spredaj vozečega vozila kakorkoli prispeval k temu.

Ni razumljivo, kaj hoče revizija doseči s citiranjem iztrganih besedil 2. odstavka 6. člena Zakona o notranjih zadevah in pravil postaje milice (za katera ni jasno, katere postaje). Revizijsko sodišče se pridružuje pravni presoji izpodbijane sodbe, da niso podani elementi odškodninske odgovornosti tožene stranke. Tožnik ni uspel dokazati protipravnosti ravnanja oziroma opustitve policistov, ki sta opravila ogled kraja nezgode in tudi ne vzročne zveze med škodo, ki jo zatrjuje, in ravnanjem policistov. Prav tako ni dokazal njune nestrokovnosti in zatrjevane pristranosti pri obravnavanju tožnika. Kadar ni podan le eden izmed predhodno naštetih elementov civilnega delikta, pa sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak mora tožbeni zahtevek za povrnitev škode zavrniti.

Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je bilo materialno pravo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno in je zato neutemeljeno revizijo zavrnilo (393. člen ZPP).