Jedro

V tem postopku je predlagatelj poskusil pri okrajnem sodišču doseči sodno poravnavo. Dejstvo, da je bila poravnava sklenjena, pa ne pomeni, da je treba uporabiti določbo 159. člena ZPP. Ta se nanaša na povračilo stroškov v pravdi. Stroški poravnave, ki je bila poskušana po 309. členu ZPP, pa spadajo med pravdne stroške le v primeru, če poravnava ni uspela.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagateljema, da nasprotnima udeležencema povrneta stroške postopka v višini 800,30 EUR v osmih dneh in višji zahtevek za povračilo stroškov zavrnilo. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da po tretjem odstavku 309. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) stroške postopka za poskus poravnave plača predlagatelj.

Predlagatelja sta se zoper sklep pritožila. Uveljavljata razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišče je spregledalo določbo 159. člena ZPP, zato je odločitev nezakonita. Prišlo je namreč do uspešne sklenitve sodne poravnave, ta je 2.12.2009 stopila v veljavo. Zato tretji odstavek 309. člena ZPP, na katerega se v razlogih sklepa sklicuje sodišče, v tej zadevi ne pride v poštev, ta določba bi prišla v poštev le, če do sklenitve poravnave na pretoričnem naroku ne bi prišlo. Ker je bila poravnava sklenjena in to uspešno, je uporabiti določbo prvega odstavka 159. člena ZPP, torej da vsaka stranka v primeru, če se pravda konča s sodno poravnavo, krije svoje stroške, razen če v poravnavi ni drugače določeno. Udeleženca pa se nista sporazumela o drugačnem povračilu pravdnih stroškov.

Nasprotna udeleženca sta odgovorila na pritožbo. 159. člena ZPP ni mogoče uporabiti, saj se pravdni postopek še ni začel. Pritožba naj se zavrne in sklep potrdi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljana procesna kršitev ni podana. Po izrecni določbi tretjega odstavka 309. člena ZPP so namreč stroški predmetnega postopka stroški, ki jih plača predlagatelj. V tem postopku je predlagatelj poskusil pri okrajnem sodišču doseči sodno poravnavo. Dejstvo, da je bila poravnava sklenjena, pa ne pomeni, kot si to zmotno predstavlja pritožba, da je treba uporabiti določbo 159. člena ZPP. Ta se nanaša na povračilo stroškov v pravdi, saj v prvem odstavku določa, da, če ni v poravnavi drugače dogovorjeno, vsaka stranka krije svoje stroške, če se pravda konča s sodno poravnavo. Stroški poravnave, ki je bila poskušena po 309. členu ZPP, pa spadajo med pravdne stroške le v primeru, če poravnava ni uspela, v konkretnem primeru pa je poravnava uspela. Nobene ovire ni bilo, da bi se udeleženca tega postopka dogovorila tudi glede stroškov, ker pa sta odločitev o stroških prepustila sodišču, je sodišče moralo odločiti skladno s procesnimi določbami ZPP. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo, saj tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo (2. točka 365. in 350. člen ZPP).