Jedro

Niti organizacijska povezanost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z Delovnim sodiščem v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, kar naj bi zahtevalo redno komunikacijo ter sodelovanje med sodiščema, niti zagotavljanje poslovnih prostorov in sodnega osebja Delovnemu sodišču v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, s strani Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne predstavlja okoliščine, ki bi utemeljevala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Enako velja za okoliščino, da je sodniški kabinet sodnice Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, v istem nadstropju kot sodniški kabineti sodnikov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnica, okrožna sodnica svetnica, opravlja funkcijo sodnice na Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Sodni svet Republike Slovenije je njeno pritožbo zoper odločbo predsednika sodišča o njeni pravici do letnega dopusta odstopil Delovnemu sodišču v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. Odstop pritožbe z dne 4. 7. 2024 ima številko Su 175/2024-2.

2.Predsednica Delovnega sodišča v Mariboru predlaga vrhovnemu sodišču, da določi drugo stvarno pristojno sodišče za odločanje v tem individualnem delovnem sporu. Navaja, da Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu Zunanjemu oddelku Delovnega sodišča v Mariboru zagotavlja tako poslovne prostore kot tudi sodno osebje za delovanje, v skladu s sporazumom o sodelovanju v zadevah Delovnega sodišča in ureditvi poslovnih prostorov z dne 2. 12. 2019 ter Aneksa z dne 13. 1. 2020, s katerim sta sodišči uredili vsa vprašanja glede poslovanja obeh uporabnikov v sodni stavbi. Sodniški kabinet sodnice Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, se nahaja v istem nadstropju kot sodniški kabineti sodnikov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu. Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, ima obravnave v poslovnih prostorih Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, prav tako pa jim to sodišče zagotavlja svoje sodno osebje - sodno zapisnikarico in vpisničarko, kar terja redno komunikacijo ter sodelovanje med Delovnim sodiščem v Mariboru in Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Meni, da glede na navedeno obstajajo tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadal.).

3.Na podlagi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge spada tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča.

4.Ker pomeni institut delegacije pristojnosti izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, določenih v ZPP, je treba razloge za delegacijo pristojnosti razlagati restriktivno.

5.Okoliščine, ki so navedene v predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ne predstavljajo ovire za to, da v tem individualnem delovnem sporu odloča sodišče, ki je po splošnih pravilih krajevno in stvarno pristojno za odločanje (torej Delovno sodišče v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu). Organizacijska povezanost Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu z Delovnim sodiščem v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, kar naj bi zahtevalo redno komunikacijo ter sodelovanje med Delovnim sodiščem v Mariboru in Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, ne pomeni razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Zagotavljanje poslovnih prostorov in sodnega osebja Delovnemu sodišču v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, s strani Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ne predstavlja okoliščine, ki bi utemeljevala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Organizacijska povezava teh sodišč je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Tudi okoliščina, da je sodniški kabinet sodnice Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, v istem nadstropju kot sodniški kabineti sodnikov Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, sama po sebi ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. V predlogu ni navedeno, da bi med temi sodniki obstajala kakršnakoli osebna povezava oziroma sodelovanje.

6.Ker drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost Delovnega sodišča v Mariboru, Zunanji oddelek v Slovenj Gradcu, in s tem tudi dvom v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi, predlog ne navaja, vrhovno sodišče ugotavlja, da niso podani razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.

7.Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)Primerjaj s sklepoma Vrhovnega sodišča RS I R 74/2023 z dne 7. 6. 2023 in I R 53/2024 z dne 8. 5. 2024.