Jedro

Zakon tožeči stranki ne daje možnosti, da bi še po vložitvi tožbe lahko spreminjala oziroma vplivala na določitev krajevno pristojnega sodišča, ampak se njena pravica v primeru določene izbirne pristojnosti izčrpa že z izbiro sodišča, na katerega vloži zahtevo za pravno varstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdi (I. točka izreka) ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v pristojno reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani (II. točka izreka).

2. Zoper sklep je vložila pritožbo tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da zadevo odstopi v reševanje Delovnemu sodišču v Kopru.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ki je upoštevaje navedbe tožeče stranke v tožbi zaključilo, da gre glede na ureditev vtoževane odpravnine v pogodbi o zaposlitvi to šteti za pravico iz delovnega razmerja, kar skladno s točko b prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 pomeni, da je za odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka podana stvarna pristojnost delovnega sodišča. 5. Skladno s prvim odstavkom 8. člena ZDSS-1 je za odločanje v sporih, v katerih je tožeča stranka delavec, poleg sodišča, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, pristojno tudi sodišče, na območju katerega se opravlja ali se je opravljalo delo ali bi se moralo opravljati delo, ter sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje.

6. Sodišče se za krajevno nepristojno lahko izreče samo v primeru, kadar je podana izključna pristojnost drugega sodišča, in sicer ob predhodnem preizkusu tožbe (drugi odstavek 22. čelna Zakona o pravdnem postopku - ZPP), v drugih primerih pa se lahko izreče za krajevno nepristojno samo na ugovor tožene stranke, ki ga ta lahko poda najkasneje v odgovoru na tožbo do razpisa glavne obravnave.

7. Zakon tožeči stranki torej ne daje možnosti, da bi še po vložitvi tožbe lahko spreminjala oziroma vplivala na določitev krajevno pristojnega sodišča, ampak se njena pravica v primeru določene izbirne pristojnosti izčrpa že z izbiro sodišča, na katerega vloži zahtevo za pravno varstvo. Napačna ocena pravne narave tožbenega zahtevka po oceni pritožbenega sodišča zato ne more biti razlog za spremembo izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje o krajevni pristojnosti Delovnega sodišča v Ljubljani, ki jo je skladno z določbo 8. člena ZDSS-1 sprejelo glede na sedež tožene stranke.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.