Jedro

Sklic skupščine, ki ga je sicer v širšem smislu šteti med posle vodenja, je namenjen predvsem funkcioniranju družbe kot take in zato gre v ožjem smislu za samostojen korporacijski akt in ne za akt vodenja poslov.

Ob taki pravni naravi sklica skupščine in ob smiselni uporabi drugega odstavka 295. člena ZGD-1, ki drugače kot za vodenje družbe ter zastopanje in predstavljanje, pri katerih je za primer, če gre za veččlansko upravo, predpisano soglasno sprejemanje odločitev (tretji odstavek 265. člena ZGD-1) in skupno zastopanje (drugi odstavek 266. člena ZGD-1), kolikor statut ne določa drugače, izrecno določa, da o sklicu skupščine odloči poslovodstvo z navadno večino in drugačne ureditve ne dopušča, lahko skupščino skliče tudi v primeru skupnega zastopanja vsak izmed poslovodij posamično.

Za razliko od ureditve za delniško družbo po ZGD-1, kjer kvorum za veljavno odločanje ni predpisan in je določanje kvoruma povsem prepuščena statutarni ureditvi, je v družbi z omejeno odgovornostjo določen zakonski kvorum, ki pa ga sme družbena pogodba določiti drugače. Pri ugotavljanju sklepčnosti je potrebno ločiti med pravico prisostvovanja na skupščini od pravice glasovanja na skupščini. Skupščini lahko prisostvujejo in se jih upošteva pri ugotavljanju kvoruma, družbeniki, katerih glasovalna pravica je omejena. Gre za ločeni pravici, pri čemer je sklepčnost skupščine predpogoj za uresničevanje glasovalne pravice. Če skupščina ni sklepčna, družbeniki ne morejo pravno veljavno odločati.

Postavlja se pravno vprašanje ali je tožena stranka, ki je z dopisom z dne 29. 7. 2013, sporočila, da bo v primeru, če se bo skupščina kljub pozivu, da naj se prekliče, izvedla, primorana sprožiti ustrezne sodne postopke, zaradi uveljavljanja ničnosti skupščinskih sklepov, bila dolžna zagotoviti sklepčnost skupščine zgolj zato, da bi na skupščini napovedala, da bo uveljavljala izpodbojnost sprejetih sklepov.

Pritožbeno sodišče meni, da takšne dolžnosti družbenik nima, saj je prisostvovanje na skupščini del pravice v okviru pravice upravljanja, ki jo ima družbenik v družbi in to pravico izkoristi ali ne, pa zaradi tega ne more trpeti škodljivih posledic, ker je že zakon sam predvidel za takšne primere možnost, da se v družbeni pogodbi določi naknadni dan zasedanja (tretji odstavek 510. člena ZGD-1) ali pa zunaj skupščinsko odločanje (drugi odstavek 507. člena ZGD-1).

Ker pa je za uveljavljanje izpodbojnosti skupščinskih sklepov, ki so sprejeti na nesklepčni skupščini, potrebno po 397. členu ZGD-1 napovedati izpodbijanje, tožeča stranka namreč ob pravilnem vabljenju na skupščino nima pravne dobrote, da bi smela uveljavljati izpodbojnost skupščinskih sklepov, brez napovedi izpodbijanja.

V prej navedeni situaciji je že pojmovno nemogoče,da bi pravilno vabljena tožeča stranka kot družbenica napovedala izpodbijanje na skupščini, zato je po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je dolžnost napovedi izpodbijanja, ki veže tudi družbenika družbe z omejeno odgovornostjo tožeča stranka s izpolnila že z dopisom z dne 29. 7. 2013 in da je s tem izpolnjena pravna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe.

Po stališču pritožbenega sodišča nedvomno v konkretnem primeru tožeča stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je napovedala izpodbijanje skupščinskih sklepov izven zasedanja in je potrebno takšen način uveljavljanja izpodbijanja šteti za zakonit1, ker gre pri družbi z omejeno odgovornostjo za posebne situacije, ki jih zakon ni v celoti uredil in že v okviru zgolj smiselne uporabe določb o izpodbijanju, ki veljajo za delniške družbe, je dopustna drugačna razlaga za družbe z omejeno odgovornostjo, za katere smo že ugotovili, da velja velika avtonomija urejanja medsebojnih razmerij.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se glede izpodbijane I. točke izreka sodbe zavrne in v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

Pritožba tožene stranke se glede izpodbijane II. točke izreka sodbe zavrne in v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

Pravdni stranki nosita sami vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo I Pg 1006/2013 z dne 18. 4. 2014 izreklo: “I. Zavrne se zahtevek tožeče stranke, ki glasi: “Ugotovi se, da so nični vsi sklepi skupščine tožene stranke, sprejeti na skupščini dne 26. 8. 2013 in zapisani v notarskem zapisniku … notarke P. B., to so sklepi: - Za predsednico skupščine se imenuje odvetnica V. Z. H.. Za preštevalca glasov se imenuje go. J. B.. Za notarja skupščine se določi notarko P. B. iz …; - Potrdi se dnevni red skupščine; - Spremeni se določba 19. člena Družbene pogodbe tako, da se na novo glasi: Na skupščini odločata družbenika z večino oddanih glasov; - Spremeni se določba 20. člena družbene pogodbe tako, da se črta v celoti; - Zoper direktorico in družbenico A. T. se vloži tožba za povrnitev škode do višine 81.000,00 EUR s pp, ki jo je povzročila družbi z nezakonitim poslovanjem; - Za zastopanje družbe v sodnem postopku proti direktorici in družbenici A. T. zaradi povrnitve škode povzročene družbi 3. d. o. o. se pooblasti odvetnico V. Z. H., s sedežem … , K. - Z dnem 26. 8. 2013 se z mesta direktorice družbe 3. d. o. o. odpokliče A. T. - Z dnem 26. 8. 2013 dosedanji direktor družbe 3. d. o. o. F. C. zastopa družbo posamično in brez omejitev. - Stroški sklica skupščine krije družba 3. d. o. o. 2. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.” II. 1. Vsi sklepi skupščine tožene stranke, sprejeti na skupščini dne 26. 8. 2013 in zapisani v notarskem zapisniku … notarke P. B. iz … se razveljavijo, to so sklepi: - Za predsednico skupščine se imenuje odvetnica V. Z. H.. Za preštevanje glasov se imenuje go. J. B.. Za notarja skupščine se določi notarko P. B. iz …; - Potrdi se dnevni red skupščine;- Spremeni se določba 19. člena Družbene pogodbe tako, da se na novo glasi: Na skupščini odločata družbenika z večino oddanih glasov; - Spremeni se določba 20. člena družbene pogodbe tako, da se črta v celoti; - Zoper direktorico in družbenico A. T. se vloži tožba za povrnitev škode do višine 81.000,00 EUR s pp, ki jo je povzročila družbi z nezakonitim poslovanjem; - Za zastopanje družbe v sodnem postopku proti direktorici in družbenici A. T. zaradi povrnitve škode povzročene družbi 3. d. o. o. se pooblasti odvetnico V. Z. H.; - Z dnem 26. 8. 2013 se z mesta direktorice družbe 3. d. o. o. odpokliče A. T.; - Z dnem 26. 8. 2013 dosedanji direktor družbe 3. d. o. o. F. C. zastopa družbo posamično in brez omejitev; - Stroške sklica skupščine krije družba 3. d. o. o. 2. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti stroške tega pravdnega postopka v višini 2.723,85 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo.”

2. Zoper to sodbo sta po svojem pooblaščencu vložili pravočasno pritožbo obe pravdni stranki.

3. Tožeča stranka izpodbija I. točko izreka sodbe brez navedbe pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke na ugotovitev ničnosti sklepov ugodi ter toženi stranki naloži povračilo nadaljnjih stroškov s pritožbo po priloženem stroškovniku.

4. Tožeča stranka priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrne ter potrdi izpodbijano sodbo, tožeči stranki pa naloži stroške pritožbenega postopka, ki jih je povzročila toženi stranki.

6. Tožena stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

7. Tožena stranka vlaga pritožbo zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni, tako da podrejeni tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje ter v obeh primerih odloči, da tožeča stranka povrne toženi stranki stroške pritožbenega postopka.

8. Tožena stranka priglaša stroške pritožbenega postopka.

9. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo tožene stranke in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in toženi stranki naloži povračilo stroškov tožeče stranke s pritožbenim postopkom.

10. Tožeča stranka priglaša stroške odgovora na pritožbo.

11. Pritožbi pravdnih strank nista utemeljeni.

SKUPNO K PRITOŽBAMA PRAVDNIH STRANK

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da je bila dne 26. 8. 2013 izvedena skupščina tožene stranke (družbe z omejeno odgovornostjo), na kateri so bili sprejeti sklepi, ki so razvidni iz notarskega zapisnika skupščine, opr. št. … (priloga A 2), za katere tožeča stranka zatrjuje in dokazuje, da so nični, podredno pa izpodbojni; - da je seja skupščine družbe 3. d. o. o. bila sklicana za dne 26. 8. 2013 ob 13.00 uri v notarski pisarni pisarne P. B.; - da je skupščino sklical direktor družbe 3. d. o. o. F. C., oziroma zanj po pooblastilu pooblaščenka odvetnica V. Z. H., ki jo je pooblastil F. C. kot direktor družbe 3. d. o. o. in F. C. kot fizična oseba, kot družbenik družbe, kar izhaja iz priloženih pooblastil; - da je dnevni red skupščine razviden iz vabila na sklic skupščine z dne 18. 7. 2013 v prilogi A 2, s katerim je bila druga družbenica A. T. (tožeča stranka) vabljena na sklicano skupščino; - da je tožeča stranka vabilo na sklicano sejo skupščine prejela (povratnice 22. 7. 2013 v prilogi A 2), saj je preko odvetniške pisarne Z. z dopisom z dne 29. 7. 2013 (priloga A 4) pooblaščenki tožene stranke tudi odgovorila; - da iz navedenega dopisa izhaja, da je skupščina družbe … sklicana v nasprotju s kogentnimi določili Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), ker je za sklic skupščine izdal pooblastilo direktor omenjene družbe F. C., ki pa takšnega upravičenja ni imel, saj je kot direktor družbe omejen s skupnim zastopanjem z drugim direktorjem, kar je razvidno iz sodnega registra Ajpes in da je drugi direktor tožeča stranka; - da je tožeča stranka z dopisom pozivala, da se skupščino družbe 3. d. o. o. za dne 26. 8. 2013 prekliče; - da je opozorila v dopisu, da kolikor pa se bo skupščina kljub predmetnemu pozivu izvedla, bo tožeča stranka primorana vložiti ustrezne sodne postopke, zaradi uveljavljanja ničnosti skupščinskih sklepov; - da je pooblaščenka tožeče stranke na dopis odgovorila in menila, da je sklic skupščine zakonit, ker lahko v primeru, da ima družba z omejeno odgovornostjo dva ali več poslovodij ki imajo skupno pooblastilo za zastopanje, skupščino skliče vsak od njih posamično; - odgovorila je še, da sedaj tožečo stranko obvešča, da pozivu za preklic skupščine ne bo sledila in obvešča jo o dopolnjenem dnevnem redu skupščine; - da je navedeni dopis tožeča stranka prejela dne 4. 8. 2013, kot izhaja iz priloge B 5; - da je iz rednega izpisa iz sodnega registra razvidno, da je bil z dnem 26. 8. 2013 vpisan kot zakoniti zastopnik tožene stranke direktor C. F., ki zastopa družbo samostojno; - da je s sklepom Srg ... v prilogi A 6 bila vpisana v sodni register tudi sprememba družbene pogodbe z dne 26. 8. 2013; - da sta kot družbenika družbe 3. d. o. o. v sodni register vpisana družbenika T. A. in C. F., pri čemer je poslovni delež T. A. 0,2070 %, poslovni delež družbenika C. F. pa 99,7930 %; - da je iz izpiska iz sodnega registra razvidno, da sta družbo 3. d. o. o. do skupščine dne 26. 8. 2013 zastopala direktor C. F. in direktorica A. T., način zastopanja obeh direktorjev pa je bil določen kot skupno zastopanje z drugim direktorjem; - da tožeča stranka uveljavlja s tožbo primarno ničnost sprejetih sklepov na skupščini dne 26. 8. 2013 po prvi alineji 390. člena ZGD-1, ker skupščina ni bila pravilno sklicana, saj je bila sklicana po pooblastilu le enega direktorjev, čeprav je bilo v času sklica določeno skupno zastopanje dveh direktorjev; - da se tožeča stranka skupščine sklicane za dne 26. 8. 2013 ni udeležila, čeprav je prejela vabilo na skupščino z objavljenim dnevnim redom in dopolnitev dnevnega reda, ki ji je bilo vročeno 22. 7. 2013, kar izhaja iz povratnice B 3, dopolnitev dnevnega reda pa 9. 8. 2013 (priloga B 4 in B 5); - da po 19. členu družbene pogodbe (priloga A 5) na skupščini družbenika sprejemata vse odločitve soglasno in da skupščina družbenikov veljavno odloča, če sta prisotna oba družbenika; - da tožeča stranka uveljavlja izpodbojnost skupščinskih sklepov, ker skupščina ni bila sklepčna (20. člen družbene pogodbe).

PRITOŽBA TOŽEČE STRANKE

13. Pritožba ni zmogla konkretno navesti, v čem je sodišče prve stopnje ravnalo nezakonito ali v nasprotju z materialnim pravom, ker je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je uveljavljala ničnost skupščinskih sklepov. Zmogla je zgolj sklicevanje na tožbene navedbe in zatrjevanje, da je ključno pravno vprašanje v zadevi ali je poslovodja , ki družbo zastopa skupaj z drugim poslovodjem, upravičen sklicati skupščino samostojno ali pa veljajo tudi za sklic skupščine enaka pravila kot za poslovodenje, torej da je dejanje mogoče opraviti le s skupnim zastopanjem.

14. Pritožba ne pove, v čem je sodišče prve stopnje naredilo zmotne materialnopravne zaključke, zgolj pavšalno jih izpodbija in neobrazloženo vztraja pri svojih trditvah, da je presoja sodišča prve stopnje, da je bil sklic skupščine zakonit, zmotna, ne pove pa, zakaj je zmotna.

15. Pritožbeno sodišče, ki je dolžno izpodbijano sodbo preizkusiti po uradni dolžnosti tudi glede uporabe materialnega prava, meni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je uveljavljala ničnost skupščinskih sklepov.

16. Tako je sodišče prve stopnje ob trditvah tožeče stranke, da so sklepi, sprejeti na skupščini tožene stranke dne 26. 8. 2013, nični, ker skupščina naj ne bi bila pravilno sklicana, saj je bila sklicana po pooblastilu le enega direktorjev, čeprav je bilo v času sklica skupščine določeno skupno zastopanje dveh direktorjev, moralo presojati ali je zaradi tega podan ničnostni razlog po prvi alineji 390. člena ZGD-1. 17. Po prvi alineji 390. člen ZGD-1 je sklep skupščine ničen, če je bil sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z drugim odstavkom 295. člena tega zakona, ali če je bila pri sklicu kršena 1, 2 ali 4 alineja prvega odstavka 296. člena tega zakona, ali če skupščina ni bila sklicana v skladu s četrtim do šestim odstavkom 296. člena in prvim odstavkom 297. člena tega zakona, razen, če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji ali so bili veljavno zastopani.

18. Po drugem odstavku 295.člena ZGD-1 skupščino skliče poslovodstvo, ki o tem odloči z navadno večino.[...].

19. Pritožbeno sodišče je pri presoji pravilne uporabe materialnega prava moralo upoštevati določbo 522. člena ZGD-1, ki izrecno določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja družbe po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine, smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi.

20. Po določbi 515.člena ZGD-1, ki ureja delovanje poslovodje, poslovodja vodi posle družbe in jo zastopa (prvi odstavek), družba pa ima lahko več poslovodij in družbena pogodba določa ali delujejo skupno ali posamično.

21. Nesporno je, da je pri toženi stranki do seje skupščine dne 26.8.2013, bilo določeno da ima tožena stranka dve poslovodji in da je bilo določeno skupno delovanje in zastopanje.

22. Ob takšni ureditvi in ob upoštevanju 508. člena ZGD-1, da skupščino skliče poslovodja in da je v konkretni zadevi skupščino sklical le eden od poslovodij, je sodišče prve stopnje moralo presoditi ali je takšen sklic skupščine bil pravilen.

23. Pritožbeno sodišče meni,da je ne glede na temeljno načelo družbe z omejeno odgovornostjo, da je z družbeno pogodbo dopustna široka avtonomija urejanja razmerij med družbeniki(1), sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo, če je mogoče načelo avtonomnega urejanja razmerij “spregledati” v primeru sklica skupščine.

24. Presoja sodišča prve stopnje je izhajala iz značaja sklepa o sklicu skupščine, ki ga je sicer v širšem smislu šteti med posle vodenja(2), toda namenjen je predvsem funkcioniranju družbe kot take in zato gre v ožjem smislu za samostojen korporacijski akt(3) in ne za akt vodenja poslov.

25. Pritožbeno sodišče ob taki pravni naravi sklica skupščine in ob smiselni uporabi drugega odstavka 295. člena ZGD-1, ki drugače kot za vodenje družbe ter zastopanje in predstavljanje, pri katerih je za primer, če gre za veččlansko upravo, predpisano soglasno sprejemanje odločitev (tretji odstavek 265. člena ZGD-1) in skupno zastopanje (drugi odstavek 266. člena ZGD-1), kolikor statut ne določa drugače, izrecno določa, da o sklicu skupščine odloči poslovodstvo z navadno večino in drugačne ureditve ne dopušča, meni, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da lahko skupščino skliče tudi v primeru skupnega zastopanja vsak izmed poslovodij posamično.

26. Tudi z ureditve sklica skupščine delniške družbe je po stališču pritožbenega sodišča povzeti, da gre pri sklicu skupščine za poseben korporacijsko pravni akt, ki je namenjen temu, da omogoči in hkrati sproži delovanje skupščine kot hierarhično najvišjega organa družbe in zato sprejetje tega sklepa ne more biti ovirano z zagotavljanjem soglasja, če ima družba več poslovodij.

27. Tako je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je zgolj poslovodja F. C. lahko tudi brez drugega direktorja (A. T.) pooblastil odvetnico V. Z. H. za sklic skupščine dne 26. 8. 2013 in da s tem ni kršeno določilo drugega odstavka 295. člena ZGD-1 in je takratni direktor družbe 3. d. o. o. lahko sklical skupščino družbe. S tem pa ni podan ničnosti razlog iz prve alineje 390. člena ZDG-1. 28. Pritožba presoje sodišča prve stopnje ne izpodbija z novimi materialno pravnimi trditvami, ki jih ne bi podala že v postopku pred sodiščem prve stopnje in glede katerih se je sodišče prve stopnje po navedenem pravilno opredelilo.

29. Pritožbeno pa ni izpodbijana presoja sodišče prve stopnje, da pri sklicu skupščine tudi niso bila kršena določila iz 296. člena in 297. člena ZGD-1 in ničnostni razlogi tudi v tem primeru niso podani.

30. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je bila skupščina sklicana pravočasno (upoštevaje 17. člen družbene pogodbe - 25 dni pred dnem zasedanja skupščine), da je tožeča stranka kot družbenica bila o obveščena o skupščini pravočasno v skladu z družbeno pogodbo, prav tako je bil v vabilu na skupščino naveden tudi dnevni red, o katerem se je na skupščini odločalo. Iz predloženih dokazil je razvidno, da je bil v vabilu z dne 18. 7. 2013 (priloga B 2) določen dnevni red skupščine, ki je bil nato še dopolnjen (priloge B 4 in B 5).

31. Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da mora po določbi 509. člena ZGD-1 biti dnevni red naveden že v vabilu, dopolnitve pa morajo biti najavljene vsaj tri dni pred zasedanjem skupščine, sicer so sklepi veljavno sprejeti samo, če so navzoči vsi družbeniki. Ugotovilo je, da je iz dokumentacije v spisu razvidno, da je bila dopolnitev dnevnega reda tožeči stranki vročena 9. 8. 2013 oziroma njenim pooblaščencem (priloga B 5). Poleg tega pa je za primer pomanjkljivosti glede naznanitve dnevnega reda ali nespoštovanja roka za pošiljanje vabil določena le izpodbojnost, ne pa ničnost. 32. Sodišče prve stopnje je glede na ugotovljeno pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da ničnostni razlogi iz prve alineje 390. člena ZGD-1 niso podani in primarni zahtevek tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.

33. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350.člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v citirani določbi (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339.člena ZPP).

34. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, na ugotovljeno dejansko stanje pa je po mnenju pritožbenega sodišča zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana in razloge za svojo presojo tudi obrazložilo ter so razlogi prepričljivi in nedvoumni, in jih je pritožbeno sodišče v celoti sprejelo kot pravilne in svoje.

35. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke glede izpodbijane I. točke izreka sodbe zavrnilo in v tem obsegu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

O PRITOŽBI TOŽENE STRANKE

36. Tožena stranka pritožbeno izpodbija zmotno materialnopravno presojo sodišča prve stopnje glede obstoja zakonskih pogojev za izpodbijanje sklepov skupščine, vendar pa je po stališču pritožbenega sodišča ta očitek neutemeljen.

37. Pritožba tako neutemeljeno graja kot zmotno materialno pravno presojo sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka veljavno napovedala izpodbojnost skupščinskih sklepov z dopisom z dne iz 29. 7. 2013 (priloga A 4), čeprav se skupščine, sklicane za dne 26. 8. 2013, na katero je bila pravilno vabljena ni udeležila.

38. Sodišče prve stopnje je pravilno za presojo tožbenega zahtevka na izpodbojnost skupščinskih sklepov upoštevalo določbo 395. člen ZGD-1, po kateri je sklep skupščine izpodbojen: 1. če je vsebina sklepov v nasprotju z zakonom ali statutom, ali 2. je bil pri sprejetju sklepa kršen zakon ali statut in te kršitve vplivajo na veljavnost sklepa (npr. ker za sprejetje sklepa ni glasovala zadostna večina)...[...]. Upoštevalo je tudi 396. člen ZGD-1 , ki določa, da se izpodbojna tožba vloži v enem mesecu in ta rok začne teči:- če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je skupščina končala; - če se je ni udeležil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral izvedeti; - če je bil sklep objavljen, začne teči rok z dnem objave. Končno je moralo sodišče prve stopnje pri presoji utemeljenosti izpodbojnega zahtevka upoštevati določbo 397. člena ZGD-1 (napoved izpodbijana), ki glasi: 1) Delničar, ki je bil navzoč na skupščini, lahko izpodbija sklep samo, če je na skupščini takoj zapisniško obvestil skupščino o nameravani tožbi; delničar, ki ni bil navzoč pa le, če mu je bilo protipravno preprečeno, da bi prisostvoval skupščini, ali če ni bil pravilno vabljen na skupščino, ali če je skupščina odločila o zadevi, ki ni bila na dnevnem redu. 2) Poslovodstvo mora objaviti, da je vložena izpodbojna tožba na enak način, kot mora biti objavljen izpodbijani sklep.

39. Pritožba zmotno vztraja, da je za presojo utemeljenosti podrednega tožbenega zahtevka na izpodbojnost skupščinskih sklepov odločilno samo in zgolj dejstvo, če je družbenik na skupščini, na katero je bil pravilno vabljen, napovedal izpodbijanje sklepov. Zmotno meni, da si je tožeča stranka s tem, ko se ni udeležila skupščine in na njej napovedala izpodbijanje skupščinskih sklepov, sama povzročila procesno stanje, da je z izpodbojno tožbo prekludirana. Zmotno po prepričanju pritožbenega sodišča meni, da je tožbo z izpodbojnim zahtevkom (podrednim) potrebno zavreči. 40. Pritožbeno sodišče v celoti kot pravilno sprejema stališče sodišča prve stopnje, da je za presojo glede podrednega tožbenega zahtevka potrebno najprej ugotavljati, če je skupščina tožene stranke sploh bila sklepčna.

41. Tako je sodišče prve stopnje pravilno povzelo, da je po določbi 510. člena ZGD-1 sklepčnost podana, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov. Pravilno je presodilo, da je ta določba ZGD-1 dispozitivne narave, kar pomeni, da se lahko z družbeno pogodbo kvorum uredi kako drugače. Tako je v konkretnem primeru po 20. členu družbene pogodbe določeno, da skupščina družbenikov veljavno odloča, če sta prisotna oba družbenika.

42. Sodišče prve stopnje je, kar sploh ni pritožbeno sporno ugotovilo, da iz zapisnika o skupščini v prilogi A 2 izhaja, daje bil prisoten na skupščini 26. 8. 2013 samo en družbenik in sicer F. C. in pravilno presodilo, da ni bila zagotovljena sklepčnost skupščine in so zato na skupščini sprejeti sklepi izpodbojni, ker gre za izpodbojni razlog po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1. 43. Pritožbeno sodišče ob tem poudarja, da je za razliko od ureditve za delniško družbo po ZGD-1, kjer kvorum za veljavno odločanje ni predpisan in je določanje kvoruma povsem prepuščena statutarni ureditvi, to v družbi z omejeno odgovornostjo drugače in je s prvim odstavkom 510. člena ZGD-1 določen zakonski kvorum, ki pa ga sme družbena pogodba določiti drugače. Pri ugotavljanju sklepčnosti je potrebno ločiti med pravico prisostvovanja na skupščini od pravice glasovanja na skupščini in skupščini lahko prisostvujejo in se jih upošteva pri ugotavljanju kvoruma, družbeniki, katerih glasovalna pravica je omejena. Gre za ločeni pravici, pri čemer je sklepčnost skupščine predpogoj za uresničevanje glasovalne pravice. Če skupščina ni sklepčna, družbeniki ne morejo pravno veljavno odločati(4).

44. Za takšno procesno situacijo je pri sklicu skupščine dne 26. 8. 2013 šlo, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in postavlja se pravno vprašanje ali je tožena stranka, ki je z dopisom z dne 29. 7. 2013, sporočila, da bo v primeru, če se bo skupščina kljub pozivu, da naj se prekliče, izvedla, primorana sprožiti ustrezne sodne postopke, zaradi uveljavljanja ničnosti skupščinskih sklepov, bila dolžna zagotoviti sklepčnost skupščine zgolj zato, da bi na skupščini napovedala, da bo uveljavljala izpodbojnost sprejetih sklepov.

45. Pritožbeno sodišče meni, da takšne dolžnosti družbenik nima, saj je prisostvovanje na skupščini del pravice v okviru pravice upravljanja, ki jo ima družbenik v družbi in to pravico izkoristi ali ne, pa zaradi tega ne more trpeti škodljivih posledic, ker je že zakon sam predvidel za takšne primere možnost, da se v družbeni pogodbi določi naknadni dan zasedanja (tretji odstavek 510. člena ZGD-1) ali pa zunaj skupščinsko odločanje (drugi odstavek 507. člena ZGD-1).

46. Pritožbeno sodišče v okoliščinah konkretnega primera meni, da je glede na to, da je bilo na dnevnem redu skupščine odločanje o spremembi družbene pogodbe (19.člen - glede načina odločanja na skupščini in 20. člen glede kvoruma) in odločanje o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper njo in njenem odpoklicu s funkcije poslovodje, tožeča stranka smela uresničiti svojo pravico, da se skupščine ne udeleži in s tem povzroči njeno nesklepčnost. 47. Ker pa je za uveljavljanje izpodbojnosti skupščinskih sklepov, ki so sprejeti na nesklepčni skupščini, potrebno po 397. členu ZGD-1 napovedati izpodbijanje, tožeča stranka namreč ob pravilnem vabljenju na skupščino nima pravne dobrote, da bi smela uveljavljati izpodbojnost skupščinskih sklepov, brez napovedi izpodbijanja, se postavlja nadaljnje pravno vprašanje, kako v takem primeru, ko tvorita skupščino samo dva družbenika in je po družbeni pogodbi skupščina sklepčna le, če sta navzoča oba družbenika, družbenik pa skupščino “naredi nesklepčno”, napovedati izpodbijanje sklepov iz tega zakonskega razloga.

48. V prej navedeni situaciji je že pojmovno nemogoče,da bi pravilno vabljena tožeča stranka kot družbenica napovedala izpodbijanje na skupščini, zato je po stališču pritožbenega sodišča pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je dolžnost napovedi izpodbijanja, ki veže tudi družbenika družbe z omejeno odgovornostjo tožeča stranka s izpolnila že z dopisom z dne 29. 7. 2013 in da je s tem izpolnjena pravna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe.

49. Po stališču pritožbenega sodišča nedvomno v konkretnem primeru tožeča stranka ni mogla ravnati drugače, kot da je napovedala izpodbijanje skupščinskih sklepov izven zasedanja in je potrebno takšen način uveljavljanja izpodbijanja šteti za zakonit(5), ker gre pri družbi z omejeno odgovornostjo za posebne situacije, ki jih zakon ni v celoti uredil in že v okviru zgolj smiselne uporabe določb o izpodbijanju, ki veljajo za delniške družbe, je dopustna drugačna razlaga za družbe z omejeno odgovornostjo, za katere smo že ugotovili, da velja velika avtonomija urejanja medsebojnih razmerij.

50. Pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi napačnega poimenovanja, ko je tožeča stranka v dopisu navedla: “bomo primorani sprožiti ustrezne sodne postopke zaradi uveljavljanja ničnosti skupščinskih sklepov”, ni mogoče tožeči stranki odreči pravice pravice do izpodbijanja sklepov. Pritožbeno sodišče dodaja, da pa sicer v sodni praksi velja, da ni potrebno dosledno slediti zahtevku in če tožba na ničnost vsebuje elemente izpodbojnosti, sodišče sme odločati o tem zahtevku, smiselno pa za konkretno zadevo to pomeni, da je pomembno, da je tožeča stranka sporočila, da se ne strinja z nezakonitim načinom sklica skupščine in da bo sprožila ustrezne sodne postopke ter da je smela napovedati izpodbijanje skupščinskih sklepov tudi izven skupščine.

51. Glede na vse ugotovljeno torej ni bila zagotovljena sklepčnost skupščine in so zato vsi na skupščini sprejeti sklepi izpodbojni, ker gre za izpodbojni razlog po 2. točki prvega odstavka 395. člena ZGD-1 in so zato neutemeljene vse ostale pritožbene navedbe tožene stranke: - da izpodbija tudi nadaljnji napačen zaključek sodišča izpostavljen v točki 13. izpodbijane sodbe, da je tožnica glede na določila družbene pogodbe, ki je določala, da na skupščini družbenika sprejemata vse odločitve soglasno (19. člen družbene pogodbe) in da skupščina družbenikov veljavno odloča, če sta prisotna oba družbenika, upravičeno sklepala, da sam družbenik F. C. ne more veljavno sprejeti predlaganih sklepov; - da je takšen zaključek sodišča nepravilen predvsem iz razloga, ker je sodišče spregledalo tretji odstavek 506. člena ZGD-1, po katerem družbenik ne more glasovati o zadevi na skupščini, če naj bi s sklepom skupščine bil oproščen obveznosti, ali se sklep skupščine nanaša na pravni posel, začetek ali prenehanje spora s tem družbenikom; - da je v tem primeru tožnica zoper sklepa, s katerim se je na skupini odločalo, da se zoper njo vloži tožba za povrnitev škode do višine 81.000,00 EUR s pp, ki jo je povzročila družbi z nezakonitim poslovanjem ter da se jo razreši z mesta direktorice družbe 3. d. o. o., ne bi mogla glasovati; -da je se iz tega razloga določilo 19. člena družbene pogodbe, ki je določalo, da na skupščini družbenika sprejemata vse odločitve soglasno na te predloge sklepov ni raztezalo; -da tožena stranka opozarja še na nesporno dejstvo, da si tožeča stranka niti gradiva za skupščino, ki je bila na voljo v notarski pisarni P. B., ni ogledala, kar še dodatno dokazuje, da ni z ničemer nakazala nestrinjanja z vsebino predlaganih sklepov, vendar pa se sodišče prve stopnje do te okoliščine, ki je bila s strani tožene stranke med postopkom izpostavljena, ni izjavilo; - da je nepravilen tudi zaključek sodišča, da niso utemeljene navedbe tožene stranke glede ničnosti 20. člena družbene pogodbe z dne 23. 12. 2011, ki je določal, da skupščina veljavno odloča, če sta prisotna oba družbenika; - da je takšna določba bila v nasprotju z določilom prvega odstavka 510. člena ZGD-1, ki določa, da skupščina veljavno odloča, če je navzočih toliko družbenikov, da imajo večino glasov v skladu z določbo prvega odstavka 506. člena tega zakona; - da je dejstvo, da je kvorum, ki ga je določala družbena pogodba z dne 23. 12. 2011 ob hoteni odsotnosti enega izmed družbenikov in sicer tudi manjšinske družbenice A. T., onemogočal delo skupščine in zato tudi redno poslovanje družbe; - da družbena pogodba namreč ni določala niti možnosti določitve dodatnega dne skupščine, kot to omogoča tretji odstavek 510. člena ZGD, to je, da se v vabilu lahko določi naknadni dan zasedanja skupščine, ki na naknadnem zasedanju veljavno odloča ne glede na število navzočih; - da je več kot očitno, da je bila določba 20. člena družbene pogodbe v nasprotju z zakonom ter moralo, ker je bila v nasprotju z bistvom družbe ter v nasprotju z naravo kapitalske družbe, ki zahteva, da je sklepčnost povezana z višino kapitalske udeležbe in če v pogodbi namreč ni dopuščeno niti naknadno zasedanje po tretjem odstavku 510. člena, se lahko zgodi, da en sam družbenik s svojo odsotnostjo onemogoči, da bi skupščina veljavno odločala; - da je med družbenikoma nesorazmerna razlika, saj je tožnica imetnica zgolj deleža v višini 0,2070 %, F. C. pa je imetnik deleža v višini 99,7930 % osnovnega kapitala, kar pomeni, da ima tožnica glede na prvi odstavek 506. člena ZGD-1 150 glasov, F. C. pa 72.323 glasov; - da je iz navedenih razlogov, ker je določilo 20. člena družbene pogodbe nično, skupščina sklepčnost presojala po določilu prvega odstavka 510. člena ZGD-1; - na skupščini je bila z navzočnostjo F. C. zagotovljena večina glasov družbenikov, zato je bila skupščina sklepčna; - da ne 20. člen ne 19. člen, ki po družbeni pogodbi oba zahtevata prisotnost obeh družbenikov in soglasje pri sklepanju odločitev družbenikov, nista bila dogovorjena, pač pa je bila družbena pogodba sestavljena pri notarju po navodilu tožnice, toženec pa jo je kot oseba nevešča prava podpisal ob zagotovilu tožnice, takratne zunajzakonske partnerice F. C., da je pripravljena korektno ter v skladu z določili zakona.

52. Pritožbeno sodišče zgolj dodaja, kar je že povedalo sodišče prve stopnje, da navedbe tožene stranke glede ničnosti 20. člena družbene pogodbe niso utemeljene. Da bi pri sprejemu družbene pogodbe v vsebini kot izhaja iz priloge A 5, tožeča stranka zlorabila zaupanje tožene stranke, tožena stranka ni dokazala, iz same družbene pogodbe in notarskega potrdila v prilogi A 5 pa izhaja, da sta družbenika sprejela družbeno pogodbo v navedeni vsebini na skupščini dne 23. 12. 2011. Tako sodišče ocenjuje, da 20. člen družbene pogodbe ni ničen, saj ni v nasprotju z zakonom, niti v nasprotju z bistvom družbe ali v nasprotju z naravo kapitalske družbe. Družbenika sta se namreč tako dogovorila v družbeni pogodbi, zato je potrebno spoštovati njuno odločitev in določila Družbene pogodbe.

53. Pritožbeno sodišče kot pravilen sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da bi sklep o spremembi družbene pogodbe lahko bil veljavno sprejet samo, če bi bila na skupščini prisotna tudi tožeča stranka, četudi ta s spremembo družbene pogodbe ne bi soglašala oziroma bi glasovala proti, ker je v 34. členu družbene pogodbe v prilogi A 5 določeno, da o spremembi družbene pogodbe odločata družbenika na skupščini s 3/4 večino glasov obeh družbenikov. Ker ni bila spoštovana sklepčnost skupščine in nista bila prisotna na skupščini oba družbenika, tudi ni bil veljavno sprejet sklep o spremembi družbene pogodbe, čeprav je v 34. členu družbene pogodbe določeno, da za sprejem sklepa zadošča 3/4 glasov obeh družbenikov, ki jih je F. C. na skupščini dne 26. 8. 2013 nedvomno imel. 54. Kar pa je odločilno, kot materialno pravno pravilno pojasni sodišče prve stopnje, se tožena stranka ne more uspešno sklicevati na sprejeti sklep o spremembi družbene pogodbe tudi iz tega razloga, ker sprememba družbene pogodbe začne veljati šele z vpisom v sodni register. Vpis v sodni register pa ima konstitutivni značaj, kar določa šesti odstavek 516. člena ZGD-1. 55. Končno pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da tožena stranka ničnosti družbene pogodbe ne more uveljavljati zgolj kot predhodno vprašanje po 13. členu ZPP, ko sodišče odloči le v obrazložitvi sodbe brez učinkov pravnomočnosti in takšna odločitev ne veže strank in sodišča v kasnejših sporih, temveč je po vpisu v sodni register mogoče uveljavljati le s tožbo in le tiste napake družbe, ki zadevajo družbo kot celoto in za katere ni mogoče domnevati, da so bile sanirane z vpisom v register, izjemoma pa je mogoče uveljavljati tudi napake, ki zadevajo samo družbenika(6), vendar pa le do vpisa v sodni register, po vpisu pa lahko zaradi ničnostih in drugih razlogov iz družbe izstopi(7).

56. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v citirani določbi (morebitne kršitve določb pravdnega postopka po 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP).

57. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, na ugotovljeno dejansko stanje pa je po mnenju pritožbenega sodišča zadosti jasno in prepričljivo pojasnilo, katera dejstva šteje za dokazana in razloge za svojo presojo tudi obrazložilo ter so razlogi prepričljivi in nedvoumni, in jih je pritožbeno sodišče v celoti sprejelo kot pravilne in svoje.

58. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke glede izpodbijane II. točke izreka sodbe zavrnilo in v tem obsegu izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

PRITOŽBENI STROŠKI

59. Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, morata sama nositi svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP), odgovora na pritožbo pa tudi nista prispevala k razjasnitvi zadeve in odločitvi pritožbenega sodišča, zato morata stranki sami nositi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Saša Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 80 Op. št. (2): Šime Ivanjko in drugi, Korporacijsko pravo,GV Založba, Ljubljana 2009, stran 595 Op. št. (3): Saša Prelič in drugi, isto tam, stran 321 Op. št. (4): Šime Ivanjko in drugi, Korporacijsko pravo,GV Založba, Ljubljana 2009, stran 931 Op. št. (5):Šime Ivanjko, Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) s komentarjem, 2.knjiga, GV Založba, Ljubljana 2002, stran 208: “Zakon sicer posebej ne določa možnosti, da delničar, ki ni bil navzoč na skupščini, opozori upravo na nameravano izpodbijanje skupščinskega sklepa. Uprava lahko ponovno skliče skupščino in jo obvesti o nameravanem izpodbijanju sklepov ter predlaga razveljavitev ali pa nadomestni sklep. Takšna možnost bi bila racionalna, zlasti če se ob obvestilu ugotovi da je izpodbojna tožba utemeljena.” Op. št. (6):Bojan Zabel, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3.knjiga, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 79, Op. št. (7):Saša Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba, Ljubljana 2009, stran 77