Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Ptuj, na seji 14. februarja 2008
Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Ptuj št. 69/6-472922 z dne 25. 9. 2007, je pristojna Policijska postaja Ptuj.
1.Policijska postaja Ptuj je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču na Ptuju vložila obdolžilni predlog zaradi prekrška po četrtem odstavku 6. člena v zvezi s prvim odstavkom 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – v nadaljevanju ZJRM-1).
2.Okrajno sodišče na Ptuju se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog prekrškovnemu organu, Policijski postaji Ptuj. Sodišče navaja, da z dejanjem osumljenca ni nastala telesna poškodba drugi osebi. Ker je za očitani prekršek mogoče izreči samo globo, so po oceni sodišča izpolnjeni pogoji za izvedbo hitrega postopka skladno s prvim odstavkom 52. člena ZP-1, zato je za odločanje pristojen prekrškovni organ.
3.Policijska postaja Ptuj je pred Ustavnim sodiščem sprožila spor glede pristojnosti med njo in Okrajnim sodiščem na Ptuju. V vlogi se strinja s sodiščem, da z dejanjem osumljenca ni nastala telesna poškodba drugi osebi in da je za očitani prekršek mogoče izreči le globo. Hkrati meni, da je kršitelj z očitanim dejanjem drugi osebi povzročil premoženjsko škodo in da je oškodovanec izrazil voljo, da bo v postopku uveljavljal premoženjskopravni zahtevek, kar je tudi navedeno v opisu dejanja. Ob tem izpostavlja, da se sodišče v sklepu do navedenega ni opredelilo. Ker v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZP-1 hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je treba odločiti o premoženjskopravnem zahtevku, je za postopek o prekršku po mnenju Policijske postaje Ptuj pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.
4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po določbi drugega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, kadar meni, da zanjo ni pristojen.
5.Za določitev stvarne pristojnosti je treba upoštevati 52. člen ZP-1, v skladu s katerim se o prekrških praviloma odloča po hitrem postopku in samo izjemoma v rednem sodnem postopku. Četrta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1 sicer določa, da hitri postopek ni dovoljen, če je potrebno odločiti o premoženjskopravnem zahtevku, vendar pa samo dejstvo, da je s prekrškom nastala premoženjska škoda in bi zato lahko prišlo do premoženjskopravnega zahtevka, kot razlikovalni element pri določanju stvarne pristojnosti okrajnega sodišča ne zadošča, saj mora oškodovanec v skladu s tretjim odstavkom 141. člena ZP-1 določno označiti zahtevek in navesti dokaze. Torej mora za uveljavitev svojega premoženjskopravnega zahtevka predložiti ali predlagati potrebne dokaze o obstoju in višini škode ter o vzročni zvezi med nastalo škodo in očitanim prekrškom.
6.Iz obdolžilnega predloga Policijske postaje Ptuj izhaja, da se obdolžencu očita nasilno in drzno vedenje (četrti odstavek 6. člena v zvezi s prvim odstavkom 6. člena ZJRM-1). V konkretnem primeru iz opisa dejanskega stanja izhaja, da je z očitanim prekrškom oškodovancu nastala premoženjska škoda, vendar premoženjskopravni zahtevek ni bil izrecno postavljen. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je za odločanje o tem prekršku pristojna Policijska postaja Ptuj.
7.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnica in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Odločbo je sprejelo soglasno.
Jože Tratnik Predsednik