Jedro

Okoliščina, da ob dogodku z njegove strani ni prišlo do fizičnega ogrožanja, ni odločilna. Njegovo postopanje pred sprejemom v bolnišnico, ki naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izkazovalo agresivne težnje, ni samo po sebi razlog za izrečeni ukrep. Pomembno je zgolj, ker odraža njegovo trenutno bolezensko stanje, zaradi katerega je upoštevaje jasne izvedenčeve ugotovitve podan obstoj nevarnosti bodočega (samo)ogrožanja, ki je zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenja). Zato je stališče, da je pogoj za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (brez privolitve v nujnem primeru) predhodna uporaba fizične sile oziroma okoliščina, da je že prišlo do fizičnega ogrožanja, napačno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 13.2.2015 odločilo, da se A. A., roj. ..., stan. ..., zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice Ljubljana najdalj do 13.3.2015. 2. Zoper omenjeni sklep se je po svojem zastopniku iz vseh pritožbenih razlogov pritožil pridržanec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da ga odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice L. Ocena sodišča prve stopnje o obstoju nevarnosti, ki naj bi jo sam predstavljal za svoje lastno življenje (ali zdravje) oziroma za druge (v kolikor mu ne bi bil odrejen izpodbijani ukrep), je po prepričanju pritožnika najmanj preuranjena. V izvedenih dokazih namreč podlage za ugotovitev takšne realne (konkretne) nevarnosti ni. Zgolj posamičen „incident“, s katerim sodišče utemeljuje svojo odločitev, ne predstavlja takšne podlage. Sodišče navaja, da bi lahko pritožnik ogrožal samega sebe, a te svoje ocene ne obrazloži (zato naj bi bila podana tako kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP kot tudi 22. člena URS). Pomanjkljivo obrazložen naj bi bil tudi zaključek o izkazanosti nevarnosti, ki naj bi jo pritožnik predstavljal drugim. Zaradi besed, ki jih izrekel pred trgovino N., takšnega zaključka ni moč narediti, saj fizično ogrožanje ni bilo niti nakazano.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu prepričljivo obrazložilo, na podlagi katerih dejanskih ugotovitev je zaključilo, da so izpolnjene vse predpostavke za ukrep zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kot to predvideva 39. v zvezi s 53. členom Zakona o duševnem zdravju(1). Na podlagi ugotovitev postavljenega izvedenca(2) je namreč lahko upravičeno zaključilo, da pri A. A.(3) obstaja takšna duševna motnja (oziroma poslabšanje bolezenskega stanja(4)), zaradi katere bi (spričo svoje bolezenski neuvidevnosti oziroma vehementnosti) lahko povzročil resne incidente, ob katerih bi ogrozil tako sebe(5) kot druge. Okoliščina, da ob dogodku pred blagovnico N. z njegove strani ni prišlo do fizičnega ogrožanja, ni odločilna. Njegovo postopanje pred sprejemom v bolnišnico, ki naj bi, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izkazovalo agresivne težnje,(6) ni samo po sebi razlog za izrečeni ukrep. Pomembno je zgolj, ker odraža njegovo trenutno bolezensko stanje, zaradi katerega je upoštevaje jasne izvedenčeve ugotovitve podan obstoj nevarnosti(7) bodočega (samo)ogrožanja,(8) ki je zaradi pritožnikove bolezenske neuvidevnosti v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenja)(9) .

5. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo A. A. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP(10) v zvezi s 37. člen ZNP(11)).

6. O priglašenih stroških pritožbenega postopka bo odločalo prvostopenjsko sodišče s posebnim sklepom, saj je zagovornik udeležencu postavljen po uradni dolžnosti (glej 51. člen v zvezi z 68. členom ZDZdr).

(1) Ur. list RS, št. 77/2008; v nadaljevanju ZDZdr

(2) Na mnenje katerega pridržanec oziroma njegov zagovornik na naroku dne 13.2.2015 nista imela pripomb.

(3) Ki naj bil po izvedenčevih besedah sprejet že petič.

(4) Izvedenec navaja, da naj bi pri pritožniku prišlo do poslabšanja shizoafektivne psihoze, ki vsebuje tako elemente bipolarne motnje kot elemente shizofrenskega področja z veličavskimi blodnjami in nanašalnostjo ter formalnimi motnjami mišljenja.

(5) Ker se sodišče prve stopnje glede pritožnikovega samo-ogrožanja izrecno sklicuje na izvedenčeve ugotovitve, je pritožbeni očitek o neobrazloženosti takšne ocene neutemeljen. Sodišče prve stopnje v tej zvezi tudi poudarja, da si pritožnik škodo na zdravju povzroča, ker je do svoje bolezni neuvideven.

(6) Sam je ob zaslišanju izpovedal tudi, da so prišli varnostniki (kar je v skladu z omenjeno ugotovitvijo sodišča prve stopnje).

(7) Na kateri sodišče prve stopnje tudi utemeljuje svoje zaključke.

(8) Skratka stališče, da je pogoj za izrek ukrepa zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom (brez privolitve v nujnem primeru) predhodna uporaba fizične sile oziroma okoliščina, da je že prišlo do fizičnega ogrožanja, je napačno.

(9) Ki so zdravljenje na odprtem oddelku PK, ambulantno zdravljenje ali nadzorovana obravnava.

(10) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.

(11) Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/86, s kasnejšimi spremembami.