Jedro

Pravna podlaga tožnikovega zahtevka je ustno sklenjena posojilna pogodba, s katero se je toženec tožniku zavezal vrniti posojeni denarni znesek.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj tožnikove terjatve do toženca v znesku 5.368,56 EUR. Glede v pobot uveljavljene terjatve toženca do tožnika je ugotovilo, da toženčeva terjatev v znesku 400.000,00 SIT ne obstoji. Zato je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 5.368,56 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi ter mu povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku (glede obresti) je zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je dal tožniku ob izročitvi denarja jasno vedeti, da mora denar (pridobljen z dediščino) prispevati za stroške bivanja pri njem. Zato je sodišče pravno zmotno presojalo razmerje med pravdnima strankama kot posojilo. Tožnik registracije avtomobila, za katero je od toženca prejel 90.000,00 SIT, ni potreboval za opravljanje toženčeve dejavnosti, pač pa izključno za lastno uporabo vozila. Tožnika je večkrat opozoril na njegove obveznosti in poračunanje medsebojnih terjatev. Tožnik in A. (toženčeva hčerka) sta imela zelo nizke dohodke, zato si iz lastnih sredstev nista mogla privoščiti nakupa, popravil in registracije avtomobila. Nihče od njiju ni bil zmožen odplačevati kredita, prihrankov pa tudi nista imela. Vse življenjske stroške tožnika in A. je plačeval izključno toženec, zato je njegov pobotni ugovor za nakup, popravila in registracijo avtomobila Opel Omega utemeljen. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP je podana, ker sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj. Sprva je ugotovilo, da je toženec dal tožniku 90.000,00 SIT za registracijo avtomobila, nato pa navedlo, da posojila v zvezi z avtomobilom ni bilo, ker ni omenjeno v pismu. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijska izvajanja, da razmerje med pravdnima strankama ni posojilno razmerje, ne držijo. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jim je pritrdilo pritožbeno sodišče, izhaja, da je tožnik tožencu v dveh obrokih (oktobra 1999 in januarja 2000) posodil (v DEM) znesek, ki (sedaj) skupno predstavlja 5.368,56 EUR. Tožnik mu je konkretni denarni znesek lahko posodil, ker je v letu 1999 iz I. dobil dediščino v obliki nakazila denarja. Tožencu, ki je bil tedaj v manjših finančnih težavah, je bil denar izročen. Drugačna revizijska zatrjevanja (da je bil denar izročen za stroške bivanja tožnika pri tožencu) zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP niso upoštevna. Pravna podlaga tožnikovega zahtevka je ustno sklenjena posojilna pogodba, s katero se je toženec tožniku zavezal vrniti posojeni denarni znesek (557. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR, ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika). Zato je odločitev sodišč, da tožnikova terjatev zoper toženca obstoji, materialnopravno pravilna.

7. Toženec je v pravdi uveljavljal ugovor (pravdnega) pobotanja za terjatev v znesku 400.000,00 SIT za nakup, popravila in registracijo avtomobila Opel Omega Iz dejanskih ugotovitev sodišč izhaja, da je toženec, ki je imel gostinski lokal, res enkrat tožniku (ki je bil tedaj partner toženčeve hčerke in mu je razvažal malice) izročil 90.000,00 SIT za registracijo avtomobila Opel Omega in da je tožnik z njim razvažal malice (ker je šlo vanj več malic kot v toženčev avtomobil R4). Zato je zaključek sodišč, da je toženec tožniku izročil 90.000,00 SIT za registracijo avtomobila, ki je bil potreben za razvoz malic, in da ta znesek ni predstavljal posojila, pravilen. Ugotovljeno je bilo tudi, da je kredit za nakup avtomobila Opel Omega odplačevala toženčeva hčerka, ne pa toženec. Ker torej tožencu ni uspelo dokazati obstoja terjatve, ki jo je uveljavljal s pobotnim ugovorom, je materialnopravno pravilna tudi odločitev, da toženčeva terjatev v znesku 400.000,00 SIT zoper tožnika ne obstoji.

8. Bistvena in nosilna značilnost kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Ker je sodbi sodišč prve in druge stopnje vsekakor mogoče preizkusiti (razlogi sodbe sodišča prve stopnje niso med seboj v nasprotju), očitana procesna kršitev ni podana.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti.