Jedro

Tožena stranka ni v postopku navedla nobenih konkretnih ugovorov proti tožbenemu zahtevku in predloženemu dokazu - računu, zato je sodišče zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu in zmotno ocenilo fakturo.

Na kateri stranki je v konkretni situaciji dokazno breme, je odvisno od trditev pravdnih strank.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: "Sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v X, enota v X, opr. št. XI Ig 1736/92 z dne 22.10.1992 ostane v 1. točki izreka v veljavi tako, da mora tožena stranka plačati tožeči stranki znesek 57.713,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 52.336,00 SIT za čas od 17.10.1991 dalje do plačila in od zneska 5.377,00 SIT za čas od 12.11.1991 dalje do plačila in 8.626,00 SIT izvršilnih stroškov.

Tožena stranka mora povrniti tožeči stranki tudi 2.480,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov v 8. dneh."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi in zavrne tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka plača vtoževani znesek 57.713,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka. Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki nastale pravdne stroške v znesku 5.400,00 SIT.

Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi tožeča stranka pojasnjuje, zakaj sodišču ni predložila dobavnic.

Opozarja pa na to, da tožena stranka vtoževanim računom ni nikoli oporekala, zato računi ne morejo biti sporni. Tožena stranka je ugovarjala le zaradi zavlačevanja. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravila o dokaznem bremenu in zato tudi zmotno ugotovilo dejansko stanje. Zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja je tudi materialno pravo nepravilno uporabilo. Trditveno in dokazno breme imata v postopku obe pravdni stranki (219. čl. ZPP). Kdo mora kaj dokazovati oziroma na kateri stranki je v konkretni situaciji dokazno breme, je odvisno od trditev pravdnih strank. Tožena stranka je v tem postopku trditvam tožeče stranke, ki jih je ta dokazovala s priloženima fakturama, ki glasita na toženo stranko in na katerih so konkretni podatki o količini, ceni in odpremi blaga, ugovarjala povsem splošno. Ni navedla nobenega konkretnega razloga, s katerim bi nasprotovala trditvam tožeče stranke in predloženim dokazom. Ob takšnih trditvah pravdnih strank pa je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da predložena računa nista zadosten dokaz za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka in da bi tožeča stranka morala predložiti še druge dokaze za obstoj terjatve. Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo predložene listine - fakturi in specifikacijo (priloge A 2-4) odločbo pa je oprlo le na te listine, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo (2. točka 373. čl. ZPP). Iz predloženih faktur namreč izhaja, da je zahtevek tožeče stranke v vtoževani višini utemeljen. Iz fakture št. 05-1511-251 z dne 6.10.1991 (A 2) je razvidno, da tožena stranka dolguje tožeči stranki 52.336,00 SIT za izdobavljeno blago in da je obveznost dospela v plačilo dne 17.10.1991. Iz fakture št. 05-1511-228 z dne 16.9.1991 (A 3) in specifikacije (A 4) pa izhaja, da tožena stranka po tej fakturi dolguje tožeči stranki še znesek 5.377,70 SIT in da je ta obveznost dospela v plačilo 12.10.1991. Zahtevek za plačilo vtoževane glavnice je tako utemeljen. Utemeljen pa je tudi zahtevek za plačilo zamudnih obresti, ki v tem primeru tečejo od dneva dospelosti posamezne obveznosti v plačilo (1. odst. 324. čl. ZOR) dalje, po obrestni meri določeni z Zakonom o obrestni meri zamudnih obresti. Sodišče druge stopnje je zato tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

Ker je sodišče druge stopnje spremenilo izpodbijano sodbo, je odločilo tudi o stroških vsega postopka (2. odst. 166. čl. ZPP).

Tožeča stranka je v pravdi uspela v celoti, zato ji je dolžna tožena stranka povrniti predhodne izvršilne stroške in nadaljnje pravdne stroške (1. odst. 154. čl. ZPP). Predhodni izvršilni stroški, odmerjeni s sklepom o izvršbi, znašajo 8.626,00 SIT. Nadaljnji pravdni stroški pa predstavljajo nagrado za zastopanje tožeče stranke na glavni obravnavi, priglašeno v višini 40 točk. Upoštevaje vrednost točke ob izdaji te odločbe, znašajo nadaljnji pravdni stroški 2.480,00 SIT.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker tožeča stranka ni zahtevala njihove povrnitve.