Jedro

Ne glede na to, da so pogoji za izdajo zamudne sodbe nastali pred dnem nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, sodišče po tem dnem ne bi smelo več izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo postopek prekiniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del zamudne sodbe (1. in 2. točka izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da tožniku plača plačo za februar, marec in april 2009 v neto zneskih, ki so navedeni v izreku, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov del regresa za letni dopust za letni dopust za leto 2006 v znesku 170,85 EUR ter regres za letni dopust za leto 2008 v neto znesku 527,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2008 (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 203,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od poteka paricijskega roka (2. točka izreka). V presežku je zavrnilo tožnikov zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od regresa za letni dopust za leto 2008 za čas od 1. 7. 2006 do 30. 6. 2008 (3. točka izreka).

Zoper takšno zamudno sodbo se tožena stranka pritožuje iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je bil nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju, St 656/2009 z dne 18. 9. 2009 začet stečajni postopek. Pravne posledice začetka stečajnega postopka so nastale z dnevom, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, zato bi moralo sodišče prve stopnje s tem dnem postopek prekiniti, tožnik pa bi svoje terjatve lahko uveljavljal le v okviru prijave terjatve v stečajnem postopku po določilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP, Ur. l. RS, št. 126/2007, 40/2009, 59/2009). V kolikor je bila tožba vročena po začetku stečajnega postopka, potem bi morala biti vročena stečajnemu upravitelju kot stranki na njegov naslov. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje, ki bo upoštevalo nastanek posledic stečajnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999, 96/2002, 2/2004, 52/2007, 45/2008) je pritožbeno sodišče izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožba je bila toženi stranki vročena s fikcijo vročitve dne 20. 8. 2009, torej še pred nastankom pravnih posledic začetka stečajnega postopka. Navedeno pomeni, da je odveč pritožbeno ugibanje, da bi tožba morala biti vročena stečajnemu upravitelju.

Pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 4. točko 205. člena ZPP. Slednja določa, da sodišče postopek prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. V skladu s prvim odstavkom 244. člena ZFPPIPP so pravne posledice začetka stečajnega postopka zoper toženo stranko nastale z 18. 9. 2009, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Ne glede na to, da so pogoji za izdajo zamudne sodbe nastali že pred dnevom nastanka pravnih posledic začetka stečajnega postopka, pa sodišče prve stopnje po tem dnevu ne bi smelo več izdati zamudne sodbe, temveč bi moralo postopek prekiniti. Izpodbijana zamudna sodba bi bila pravilna in zakonita le v primeru, če bi jo sodišče izdalo pred 18. 9. 2009, ker pa je to storilo šele 9. 11. 2009, je zamudna sodba nezakonita, ker sodišče prve stopnje ni izdalo sklepa o prekinitvi postopka na podlagi 4. točke 205. člena ZPP.

Zaradi relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 4. točko 205. člena ZPP, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijano zamudno sodbo v ugodilnem delu razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Pri tem je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 350. člena ZPP štelo, da tožena stranka izpodbija le ugodilni del zamudne sodbe, saj za pritožbo zoper zavrnilni del ne more imeti pravnega interesa.

V novem postopku bo sodišče prve stopnje izdalo sklep o prekinitvi postopka, nadaljnji potek postopka pa bo odvisen od tega, ali je tožnik v stečajnem postopku prijavil terjatev.

V kolikor tožnik terjatev v stečajnem postopku ni prijavil, potem bo sodišče prve stopnje tožbo moralo zavreči, saj tožnik zanjo nima več pravnega interesa.

V kolikor je tožnik terjatev prijavil in jo je stečajni upravitelj priznal, potem bo sodišče prve stopnje tožbo spet moralo zavreči, saj ima to, da stečajni upravitelj prizna terjatev, enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar.

V primeru, če je tožnik terjatev prijavil v stečajnem postopku in jo je stečajni upravitelj prerekal, pa bo sodišče prve stopnje lahko izdalo zamudno sodbo, s katero bo ugotovilo obstoj prerekanih terjatev, zavrnilo pa bo višji dajatveni zahtevek.