Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da predlagatelj sedaj skrbi še za dva mladoletna otroka.

Nima prav pritožba, da bi preživnina v višini 200,00 EUR pomenila, da znašajo njegove preživninske obveznosti za štiri otroke 800,00 EUR. Potrebe otrok, ki živijo s predlagateljem v skupnem gospodinjstvu, so namreč drugačne kot potrebe nasprotnih udeležencev, ki živita v skupnem gospodinjstvu zgolj z mamo.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se znesek 200,00 EUR nadomesti z zneskom 180,00 EUR (sto osemdeset evrov 00/100), v preostalem delu (V. točka izreka) se pritožba kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženci postopka krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. in II. točki izreka dopustilo spremembo priimka mld. A. A. in B. B., v III. točki izreka je preživnino, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 962/2014 z dne 24. 4. 2015 zvišalo tako, da je od 1. 4. 2023 dalje predlagatelj C. C. dolžan plačevati za preživljanje mld. A. A. in B. B. preživnino v znesku 200,00 EUR vsakemu na transakcijski račun matere nasprotnih udeležencev, in sicer do vsakega 18. dne v mesecu za tekoči mesec do prve uskladitve preživnine z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. V IV. točki je predlog nasprotnih udeležencev po nasprotnem predlogu, v kolikor zahtevata več oziroma drugače zavrnilo, prav tako je predlog predlagatelja za znižanje preživnine zavrnilo (V. točka izreka) ter v VI. točki izreka odločilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj oziroma nasprotni udeleženec po nasprotnem predlogu (v nadaljevanju predlagatelj). Navaja, da se zavzema za znižanje preživnine, ki jo je dolžan plačevati za mld. nasprotna udeleženca,saj so se na njegovi strani bistveno spremenile okoliščine, rodila sta se mu namreč še dva otroka, ki ju je dolžan preživljati, medtem ko na strani nasprotnih udeležencev spremenjenih okoliščin ni, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Predlaga, da se preživnina zniža za vsakega otroka na 80,00 EUR. Preživnina je bila pred tem za oba nasprotna udeleženca določena v višini 130,00 EUR, nazadnje se je valorizirala februarja 2023 za kar 10 % in sedaj znaša 162,00 EUR za vsakega otroka. Sodišče dejstva, da mora skrbeti za še dva otroka, ni ustrezno upoštevalo, predvsem pa ni upoštevalo njegovih finančnih zmožnosti plačevati preživnino v višini 200,00 EUR za vsakega otroka, kar bi za štiri otroke pomenilo skupaj cca 800,00 EUR, njegov mesečni dohodek pa znaša cca 1.100,00 EUR. Je sicer redno zaposlen, prejema redno plačo, boljše plače ne najde, zaradi tako visoko določene preživnine pa je ogroženo njegovo preživljanje in preživljanje njegove družine, saj mora poskrbeti enako za vse svoje otroke. Njegovi dohodki tudi niso višji, kot to zatrjujeta nasprotna udeleženca. Sodišče je napačno presodilo vse okoliščine in nato tudi napačno uporabilo materialno pravo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, preživnino predlagatelja zniža na 80,00 EUR.

3. V odgovoru na pritožbo se nasprotna udeleženca zavzemata za zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Menita, da je naknadno rojstvo otrok v dani zadevi nerelevantno, saj sta tako predlagatelj kot njegova žena zdrava in za delo zmožna. Preživljalec pa je dolžan izkoristiti vse pridobitne možnosti, da lahko izpolni svojo dolžnost preživljanja.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je v zadevi uporabilo določbe Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) ter določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), na podlagi 42. člena ZNP-1 pa še določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v predmetnem postopku bila preživnina za oba mladoletna otroka določena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 962/2014 z dne 24. 4. 2015, ko sta bila oba zaupana v varstvo in vzgojo materi, s predlagateljem - očetom pa so bili določeni stiki in preživnina v znesku 130,00 EUR, ki valorizirana znaša 139,47 EUR.

7. Po 189. členu Družinskega zakonika (DZ) se preživnina določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. Navedena določba sodišču nalaga, da najde ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb ter materialnimi in pridobitnimi zmožnostmi zavezanca. Materialne in pridobitne zmožnosti zavezancev (staršev) so pravni pojem, ki mu v dejanskem življenju ustreza vse tisto premoženje zavezancev, ki po svoji naravi lahko denarno krije stroške za življenjske potrebe otrok, s katerimi se zagotavlja uspešen telesni in duševen razvoj otroka. Otrokove potrebe so takšne, kot jih omogočajo preživninske zmožnosti staršev, pri čemer je treba najprej zagotoviti tiste najnujnejše, če zmožnosti staršev to dopuščajo, pa tudi druge, ki so namenjene otrokovemu zdravemu razvoju1. V kolikšni meri bo potrebam mogoče zadostiti, je vedno odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je potrebno zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe po hrani, zdravju, strehi nad glavo, nato pridejo na vrsto socialno – biološke, kot so obleka, izobraževanje in kultura in nazadnje tudi potrebe za preživljanje prostega časa.

8. V skladu s 190. členom DZ mora sodišče pri odmeri preživnine upoštevati, da je preživnina primerna za zagotavljanje otrokovega uspešnega telesnega in duševnega razvoja, zajemati pa mora stroške njegovih življenjskih potreb, zlasti stroške prebivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Postopek odločanja o spremembi preživnine je dvofazen, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve, in sicer jih mora sodišče ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine glede katerih od okoliščin, relevantnih za določitev preživnine, prišlo do bistvene spremembe v smislu prvega odstavka 197. člena DZ, nato pa, če je do takšne spremembe prišlo, ugotoviti vsa tri dejanska izhodišča za določitev nove višine preživnine in znova presoditi o višini preživninskega prispevka vsakega od staršev v sorazmerju z njunimi zmožnostmi in otrokovimi potrebami.

9. Predpogoj za utemeljenost zahtevka za znižanje oz. zvišanje preživnine je porušeno vrednostno sorazmerje med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostjo obeh staršev in potrebami otroka. Sklepanje o spremenjenih okoliščinah, ki bi terjale drugačno porazdelitev preživninskega bremena, je mogoče na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v času določitve preživnine. Predlagatelj je navajal spremenjene okoliščine, zaradi katerih predlaga znižanje preživnine na 80,00 EUR mesečno, saj sta se mu v tem času rodila še dva otroka, ki ju je dolžan preživljati, pri tem pa se njegovo premoženjsko stanje ni spremenilo, saj prejema enako plačo kot leta 2015, sedaj pa mora preživljati štiri otroke. Nasprotna udeleženca sta podala nasprotni predlog, in sicer zvišanje preživnine na 200,00 EUR mesečno za vsakega otroka, saj so se na njuni strani bistveno spremenile okoliščine. V času določanja prvotne preživnine sta bila namreč stara 4 leta, sedaj sta stara 11 let in rasteta, bistveno več pojesta, potrebno pa je dodati še stroške šolanja in aktivnega ukvarjanja s košarko, kar pomeni dodaten strošek zaradi športne opreme.

10. Sodišče druge stopnje soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da so nastale spremenjene okoliščine tako na strani predlagatelja (rojstvo dveh otrok) kot tudi nasprotnih udeležencev (starost, večje potrebe, ki so prej znašale cca 300,00 EUR, sedaj pa preko 500,00 EUR). Valorizacija preživnine pa ne pomeni, da slednja krije večje potrebe otrok glede na njuno rast in razvoj, je zgolj prilagajanje preživnine rasti življenjskih stroškov, ne pokriva pa povečanih potreb otrok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so se potrebe mladoletnih otrok na mesečni ravni povišale iz prej 303,00 EUR mesečno na sedaj 527,00 EUR mesečno (15. točka obrazložitve), česar pritožba obrazloženo niti ne graja. Prav tako je prišlo do spremenjenih okoliščin na strani predlagatelja, saj mora sedaj skrbeti še za dva mladoletna otroka v okviru svojega gospodinjstva.

11. Na podlagi navedenega je sodišče pristopilo tudi k ugotavljanju materialnih in pridobitnih zmožnosti predlagatelja ter matere nasprotnih udeležencev glede zmožnosti kritja potreb mladoletnih otrok, brez da bi bilo s tem ogroženo preživljanje predlagatelja.

12. Pridobitne sposobnosti predlagatelja je sodišče prve stopnje ugotovilo nekje med 1.150,00 in 1.200,00 EUR, njegova partnerka je brez zaposlitve, živita pa skupaj z mladoletnima otrokoma v stanovanju, ki je last predlagateljevega očeta in najemnine ne plačuje. Zakonita zastopnica nasprotnih udeležencev je trenutno brez zaposlitve, pred tem je bila zaposlena za določen čas in je prejemala približno 1.300,00 EUR plače, prejema še otroški dodatek (iz predloženih TRR izpiskov v višini 245,00 EUR), dodatno pa zasluži še nekaj z masažami, vendar tega sedaj več toliko ne zmore zaradi zdravstvenih težav. Z mladoletnima otrokoma (nasprotnima udeležencema) živi v najemniškem stanovanju, za katerega plačuje najemnino, obratovalne stroške, tako da sodišče druge stopnje ocenjuje, da so potrebe mladoletnih otrok ocenjene v višini cca 527,00 EUR mesečno primerne.

13. Vendar pa sodišče druge stopnje na podlagi navedenega ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da predlagatelj sedaj skrbi še za dva mladoletna otroka. Res je, da zgolj rojstvo otroka ne pomeni tako bistvene spremenjene okoliščine, ki bi avtomatično upravičevala znižanje preživnine2, vendar pa je potrebno dejstvo dveh otrok pri določitvi preživnine vsekakor upoštevati, saj mora predlagatelj skrbeti za vse svoje mladoletne otroke. To pa še ne pomeni, da je potrebno preživnino znižati, oz. jo lahko sodišče, glede na ugotovljene potrebe ml. otrok in preživninske zmožnosti staršev tudi zviša. 14. Nima prav pritožba, da bi preživnina v višini 200,00 EUR pomenila, da znašajo njegove preživninske obveznosti za štiri otroke 800,00 EUR. Potrebe otrok, ki živijo s predlagateljem v skupnem gospodinjstvu so namreč drugačne kot potrebe nasprotnih udeležencev, ki živita v skupnem gospodinjstvu zgolj z mamo. Nasprotni udeleženec namreč kot sam navaja, najemnine ne plačuje, medtem ko mora mati nasprotnih udeležencev plačevati najemnino, kar je sodišče tudi pravilno upoštevalo pri ugotavljanju potreb nasprotnih udeležencev.

15. Glede na nizke dohodke, ki jih prejema predlagatelj, ki ima obveznost skrbeti za štiri otroke upoštevaje in da večjega premoženja nima, je po presoji sodišča druge stopnje, sposoben za vsakega otroka plačevati 180,00 EUR mesečne preživnine, saj je mlad in sposoben za delo, pri čemer so starši dolžni storiti vse (se žrtvovati) za preživljanje svojih mladoletnih otrok. Enako velja za mati nasprotnih udeležencev.

16. Res je da tako določena preživnina ne krije celotnih potreb nasprotnih udeležencev (upoštevaje, da določanje preživnine ni rezultat gole matematične operacije, temveč celokupnega upoštevanja različnih deležnikov), ki odpadejo na predlagatelja, vendar v obravnavanem primeru, ko tudi mati nasprotnih udeležencev nima redne zaposlitve, predstavlja otroški dodatek (245,00 EUR kot izhaja iz bančnih izpiskov) tisti dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otrok, ki skupaj s preživnino predlagatelja in lastnim prispevkom matere pokriva eksistenčne in socialno biološke potrebe otrok.3

17. Glede na obrazloženo sodišče druge stopnje ocenjuje, da je primerna preživnina, ki jo bo zmogel plačevati predlagatelj 180,00 EUR za vsakega nasprotnega udeleženca, s tem pa tudi ne bo ogroženo njegovo preživljanje oziroma preživljanje preostalih otrok. Pri tem pa je na njem, da si zagotovi zadostna sredstva za preživljanje vseh štirih otrok oziroma eventuelno zmanjša tudi svoje stroške, zato je odločitev sodišča prve stopnje delno spremenilo in odločilo, kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje (2. in 3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

18. Materialnopravna podlaga za odločitev o stroških postopka je določba 101. člena ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku, kar pomeni, da mora upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in jih pravično ovrednotiti. V tem pritožbenem postopku, je predlagatelj uspel le v manjšem delu, nasprotna udeleženca pa z odgovorom na pritožbo nista bistveno vplivala na odločitev sodišča druge stopnje, zato udeleženci krijejo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

1 VSL sklep IV Cp 442/2023 z dne 7. 4. 2023, VSL sklep IV ICp 1966/2020 19. 11. 2020. 2 VSL IV Cp 446/2019 z dne 22. 5. 2019. 3 VSM sodba III Cp 717/2017 z dne 12. 9. 2017.