14. 3. 2013

ODLOČBA

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Slovenj Gradec, na seji 14. marca 2013

odločilo:

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Slovenj Gradec št. 223-257/2011/2 (3A6913-11) z dne 9. 12. 2011, je pristojno Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu.

Obrazložitev

A.

1.Policijska postaja Slovenj Gradec je na podlagi 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu vložila obdolžilni predlog zoper obdolžene Gregorja Gortnarja, Mateja Pfajfarja in Denisa Babića, zaradi suma storitve prekrška po prvem odstavku 5. člena in prvem odstavku 17. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 – v nadaljevanju ZJRM-1). Na podlagi 25. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZJRM-1 je sodišču predlagala tudi odvzem nezakonito pridobljene materialne koristi (159,75 evra).

2.Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v navedenem postopku o prekršku. Ocenilo je, da prekrškovni organ ni predlagal izreka stranske sankcije odvzema predmetov, pri čemer se je napačno skliceval na 25. člen ZP-1, temveč odvzem nezakonito pridobljene materialne koristi, za izrek katere je po 192. členu ZP-1 pristojen prekrškovni organ. Po stališču sodišča denarni znesek, zbran s prostovoljnimi prispevki, ne more biti predmet, ki je bil uporabljen ali namenjen za prekršek oziroma je z njim nastal. Po oceni sodišča je za odločitev o zadevi pristojen prekrškovni organ, saj ne obstaja nobena zakonska ovira za odločanje v hitrem postopku.

3.Prekrškovni organ je vložil zahtevo za odločitev o sporu glede pristojnosti. V njej navaja, da je v obdolžilnem predlogu navedel določbo 25. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 24. člena ZJRM-1, saj je menil, da bo sodišče glede odvzema denarja odločilo kot o stranski sankciji odvzema predmetov. Zatrjuje še, da člena 192 ZP-1 v obdolžilnem predlogu niti ni navajal.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, ker meni, da zanjo ni pristojen.

5.Razmejitev pristojnosti med prekrškovnimi organi in sodišči ureja 52. člen ZP-1. Po prvi alineji drugega odstavka navedenega člena hitri postopek ni dovoljen, če predlagatelj rednega sodnega postopka oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije. Kot stranske sankcije so v 22. do 25.a členu ZP-1 določeni kazenske točke v cestnem prometu, prepoved vožnje motornega vozila, izgon tujca iz države, odvzem predmetov in izločitev iz postopka javnega naročanja. Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, pa, izven določb o sankcijah za prekršek, ureja 28. člen ZP-1. Ustavno sodišče je že v odločbi št. P-17/06 z dne 20. 4. 2006 (Uradni list RS, 47/06, in OdlUS XV, 31) poudarilo razliko med odvzemom predmetov in odvzemom premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom. Odvzem premoženjske koristi, pridobljene s prekrškom, se nanaša na predmete ali premoženjsko korist, pridobljeno s prekrškom ali zaradi njega, odvzem predmetov pa na predmete, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek ali pa so nastali s prekrškom.[1] Samo o odvzemu predmetov kot stranski sankciji odloča sodišče v rednem sodnem postopku.

6.Spor glede pristojnosti je nastal potem, ko je sodišče že začelo postopek. Kljub temu, da ZP-1 nima določb o ustalitvi pristojnosti, je Ustavno sodišče že odločilo, da je za odločanje v postopku o prekršku iz razlogov smotrnosti in ekonomičnosti pristojno sodišče, čeprav bi o prekršku lahko odločil prekrškovni organ (glej odločbo št. P-78/08 z dne 19. 2. 2009, Uradni list RS, št. 17/09, in OdlUS XVIII, 6, in odločbo št. P-93/08 z dne 12. 5. 2009, Uradni list RS, št. 39/09, OdlUS XVIII, 21). Ugotovilo je namreč, da je sodišče izvedlo vsa za odločitev o prekršku potrebna procesna dejanja in da se je izreklo za nepristojno potem, ko je pretekla že več kot polovica časa, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje postopka o prekršku.

7.Iz podatkov spisa obravnavane zadeve, ki ga je priložila Policijska postaja Slovenj Gradec, izhaja, da je sodišče že opravilo precej procesnih dejanj, namenjenih ugotavljanju dejanskega stanja prekrška: opravilo je poizvedbe pri Upravni enoti tako glede dovoljenja za zbiranje prostovoljnih prispevkov kot tudi glede prebivališča obdolžencev, zaslišalo priče ter kar trikrat poskusilo opraviti zaslišanje obdolžencev. Zato je zaradi izvedbe več procesnih dejanj, namenjenih ugotavljanju dejanskega stanja prekrška, položaj v tem primeru podoben položaju v primeru sporov glede pristojnosti, navedenih v prejšnji točki obrazložitve te odločbe. Glede na navedeno je zaradi ekonomičnosti postopka tudi v tem primeru smotrno, da je za odločanje v tem postopku o prekršku pristojno sodišče in ne prekrškovni organ.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

Zanj mag. Miroslav Mozetič Podpredsednik

[1]L. Selinšek v : K. Filipčič in drugi, Zakon o prekrških s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 153.