Posredovanje osebnih podatkov dolžnikov dobaviteljev v večstanovanjski stavbi

Datum

29.03.2023

Številka

07121-1/2023/425

Kategorije

Stanovanjsko in nepremičninsko pravo

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da ste prejeli zahtevo dobavitelja po drugem odstavku 71. člena (Stanovanjskega zakona, SZ-1) za osebne podatke dolžnika – etažnega lastnika, ki ni plačal svojega deleža obveznosti. Zanima vas, ali smete dobavitelju na njegovo zahtevo posredovati vse tiste podatke, ki jih 16.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju kot identifikacijske podatke zahteva za vložitev tožbe (poleg imena in naslova, omenjate še rojstni podatek, gre pa za izvršbo na podlagi verodostojne listine).

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Upravnik sme in mora na podlagi določb Stanovanjskega zakona in Zakona o izvršbi in zavarovanju ter upoštevaje načelo najmanjšega obsega podatkov (točka c prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe) dobavitelju, ki se izkaže z verodostojno listino, posredovati podatke o dolžniku, s katerimi razpolaga in so potrebni v skladu s 16.a členom ZIZ. Izmed naštetih identifikacijskih podatkov se posreduje zgolj enega, IP priporoča davčno številko, če z njo razpolagate.

O b r a z l o ž i t e v:

IP uvodoma poudarja, da konkretnega in dokončnega odgovora o zakonitosti obdelave osebnih podatkov v okviru mnenja v nobenem primeru ne more podati, saj lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja zgolj v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka.

Če lastnik stanovanja ne poravna svojih obveznosti iz naslova obratovanja stavbe pravočasno, mu upravnik na podlagi 20. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13 in 52/22) pošlje pisni opomin. V primeru, da lastnik oziroma najemnik teh obveznosti ne poravna tudi po prejemu opomina, postopa upravnik skladno z 71. členom Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, s sprem. in dop.; v nadaljevanju SZ-1), razen če se upravnik s tretjimi osebami s pogodbo ni dogovoril drugače. V skladu z 71. členom SZ-1 mora upravnik brez odlašanja izpolniti zapadle denarne obveznosti tretjim osebam iz pogodb glede upravljanja večstanovanjske stavbe, glede na prejeta plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika.

Drugi odstavek 71. člena SZ-1 določa, da če obveznosti do tretje osebe niso poravnane v celoti za vse etažne lastnike, mora upravnik tretji osebi na njeno zahtevo v roku osmih delovnih dni od prejema posredovati podatke o etažnem lastniku, ki ni plačal svojega dela obveznosti, potrebne za vložitev tožbe.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju: ZIZ) v šestem odstavku 4. člena določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati določene podatke, med drugim tudi EMŠO in davčno številko. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo. Glede na drugi odstavek 17. člena ZIZ so to izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava, izvršljiv notarski zapis ali druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Predlog za izvršbo pa se lahko vloži tudi neposredno na podlagi verodostojne listine. V predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine morajo biti med drugim navedeni upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki iz 16.a člena ZIZ.

Obrazec za vložitev predloga za dovolitev izvršbe na podlagi verodostojne listine (COVL-1) je priloga 1 Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka. Skladno s 16.a členom ZIZ so identifikacijski podatki o dolžniku in upniku, ki je fizična oseba:

1. osebno ime in naslov prebivališča ter

2. datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek.

Iz navedenega izhaja, da je za vložitev predloga za izvršbo zadostno, da se v obrazec COVL-1 alternativno vnese katerikoli od v 2. točki navedenih identifikacijskih podatkov. Ni torej dvoma, da za vložitev predloga za izvršbo (in tožbo) zadošča en enolični identifikator – IP priporoča uporabo davčne številke, ker pomeni njena obdelava bistveno manjši poseg v zasebnost, kot obdelava EMŠO, ki razkrije tudi starost in spol posameznika.

Upravnik torej sme in mora na podlagi določb SZ-1 in ZIZ ter upoštevaje načelo najmanjšega obsega podatkov (točka c prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe) upniku, v konkretnem primeru dobavitelju, ki se izkaže z verodostojno listino, posredovati podatke o dolžniku, s katerimi razpolaga in so potrebni v skladu s 16.a členom ZIZ.

V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo.

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

Pripravil:

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka