Jedro

Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.

Določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) je potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje med drugim (v preostalem delu je sklep pravnomočen) drugi nasprotni udeleženki naložilo, da je dolžna predlagateljem V. S. in drugim (v izreku sklepa izrecno naštetim predlagateljem) povrniti stroške postopka v višini 596,43 EUR s pripadki v primeru zamude (tč. 2 izreka), prvi predlagateljici in drugemu predlagatelju pa povrniti stroške postopka v višini 880,53 EUR s pripadki v primeru zamude (tč. 4 izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje druga nasprotna udeleženka zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek za plačilo pravdnih stroškov zoper nasprotno udeleženko zavrne. Meni, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno zmotna. Citira 1. člen ZIKS-H, ki dopolnjuje 3. člen ZIKS (Uradni list RS št. 10/98) in navaja, da res zakonodajalec napotuje na uporaba pravil ZPP, vendar slednje velja izključno in le za povračilo pravdnih stroškov, ki so nastali do uveljavitve ZIKS-H (16. 4. 1999) in le v zvezi z delom zahtevka, s katerim stranke sicer ne uspejo. Določba ne napotuje na uporabo pravil ZPP o stroških in realno v postopkih vračanja zaplenjenega premoženja, kot napačno tolmači sodišče, ki očitno spregleda, da v obravnavanem primeru ne gre za situacijo, ki jo ureja prvi člen ZIKS-H, prav tako pa v konkretnem nepravdnem postopku niso nastali pravdni stroški. Zato je uporaba navedenega člena neutemeljena. Sodišče tudi očitno spregleda, da razlog za nastanek škode nikakor ni bil na strani pritožnice, ki je v predmetnem postopku zgolj zavezanka za vrnitev stvari v naravi, ne pa tudi zavezanka za plačilo odškodnine. Opozarja še na določbo prvega odstavka 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Zato je stroškovna odločitev napačna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče o vrnitvi zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS) odloča v nepravdnem postopku, za odločanje o stroških tega postopka pa je potrebno uporabiti 104. člen ZNP, ki določa, da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 21. in 22. 12. 1992).(1) Pri tem ni odločilno, ali gre za „plačilo odškodnine“(2) ali vrnitev premoženja v naravi, kajti ne le, da gre za postopek za določitev(3) odškodnine (tako ZNP naslavlja (posebej urejen) postopek devetega poglavja III. razdelka - členi 97 do 104), temveč gre za postopek, pri katerem gre za vračanje zaplenjenega premoženja z bodisi vzpostavitvijo prejšnjega stanja (vrnitvijo stvari) ali plačilom odškodnine (kadar to ni mogoče ali ni primerno); obe obliki „določitve“ odškodnine predstavljata povrnitev škode.(4) Zato je določbo 104. člena ZNP (da trpi stroške postopka udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine) potrebno teleološko (po namenu) interpretirati tako, da trpi stroške postopka udeleženec (praviloma bo to nasprotni udeleženec), v čigar breme je določena odškodnina.(5) Udeleženci postopka pa imajo pravico do povrnitve stroškov ob smiselni uporabi določb 12. poglavja ZPP, po katerem je temeljni kriterij uspeh strank postopka. Po navedenem je bistveno, v kakšnem obsegu so predlagatelji uspeli s svojim zahtevkom in kateri s tem povezani stroški postopka so bili potrebni, kot tudi zoper katere od nasprotnih udeleženk (in v katerem razmerju) se ta ocenjeni uspeh nanaša. 5. Sodišče prve stopnje je torej v obravnavani zadevi pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče - 104. člen ZNP, kar je za obravnavani primer bistveno. Pritožbeni očitki zato niso utemeljeni. In ker pritožbeno sodišče tudi kakšnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev postopkovnih določil ni ugotovilo, je na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

6. Na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP je pritožbeno sodišče predlog pritožnice za povrnitev stroškov pritožbenega postopka kot neutemeljen zavrnilo, odločitev pa je obsežena v izreku o zavrnitvi pritožbe.

(1) Da je postopek za vračilo zaplenjenega premoženja poseben nepravdni postopek, pravilno ugotavlja že sama pritožnica v pritožbi.

(2) Na kar bi nakazovala jezikovna razlaga določbe 104. člena ZNP.

(3) Podčrtalo pritožbeno sodišče; pri tem določitev odškodnine ni le plačilo, ampak tudi (določitev) oblike (odškodnine) - restitutio in integrum (vrnitev stvari).

(4) Primerjaj 164. člen Obligacijskega zakonika – OZ.

(5) Prim. tudi sklepe VSL II Cp 2211/2010 z dne 21. 7. 2010, VSL II Cp 1342/2010 z dne 19. 5. 2010 in VSL I Cp 3296/2009v z dne 21. 10. 2009.