Jedro

Če hoče tožeča stranka uspešno terjati povrnitev pravdnih stroškov, mora ob umiku tožbe izrecno navesti, da jo umika zato, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek.

Toženka je končala šolanje, zato je tožeča stranka tožbo (tožbeni zahtevek se je glasil na vračilo štipendije) umaknila, vztraja pa pri plačilu pravdnih stroškov, ker toženka šolanja ni dokončala v roku - ob takem dejanskem stanju ni pogojev za uporabo 1. odstavka 158. člena ZPP, saj umik tožbe ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje glede odločitve o stroških (tj. v 2. točki izreka) spremeni tako, da se zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov pravdnega postopka zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 30.08.2002, opr.

št. I P 500/98-12, ugotovilo, da je postopek zaradi umika tožbe končan (1. točka izreka) in toženi stranki naloži plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 56.300,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.08.2002 do plačila (2. točka izreka).

Zoper izdani sklep je toženka vložila pritožbo, s katero smiselno izpodbija 2. točko izreka, saj navaja, da je že iz pripravljalne vloge razvidno, da nima svojih dohodkov, ker je redni študent na Fakulteti za humanistične študije v K.. Bivanje izven domačega kraja je za njene starše ogromen dodatni izdatek, tako da ni finančne možnosti plačati še stroške po navedenem sklepu. Navaja še, da izpodbija trditve tožeče stranke, da ji je bilo večkrat vročeno po pošti, saj je vse priporočene pošiljke prevzela. Zahteva tožeče stranke po povračilu pravdnih stroškov je neutemeljena, saj je ravno tožeča stranka najbolj seznanjena z njenim finančnim stanjem, saj ji je omogočila izredni študij. Smiselno predlaga spremembo odločitve sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče v okviru razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350.člena Zakona o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP), ugotovilo, da je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo dejansko stanje, je pa napačno uporabilo materialno pravo.

V skladu z določbo 1. odstavka 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Z drugimi besedami: tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov s strani tožene, če umik tožbe ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka. V obravnavani zadevi tožeča stranka v vlogi, s katero je tožbo umaknila, niti ni trdila, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženke, temveč, da "je tožena stranka zaključila šolanje na srednji šoli z zamudo, torej po poteku roka, določenim z odločbo o dodelitvi republiške štipendije...". Če pa je tožeča stranka s tem vseeno smiselno zatrjevala, da je umik posledica izpolnitve tožbenega zahtevka, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje naslednje: tožbeni zahtevek se je glasil na vračilo denarnega zneska, ki pa ga toženka (nesporno) ni plačala. Do umika torej ni prišlo zaradi izpolnitve zahtevka. Toženka torej vtoževanega zneska ni plačala in ni izpolnila tožbenega zahtevka, zato je dolžna tožeča stranka sama nositi pravne posledice umika, tudi stroškovne.

Po obrazloženem se izkaže, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 4. točke 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov pravdnega postopka zavrnilo.