Jedro

Potem ko je več kot leto dni pred vročanjem spornega pisanja prenehalo pooblastilno razmerje med tožencem in odvetnikom, je sodišče vsa pisanja pošiljalo na isti in edini naslov, ki ga je toženec navedel v pravdi. Vsa sodna pisanja od izdaje sodbe dalje so mu bila poslana v obdobju, za katerega trdi, da je imel prijavljeno bivališče v Nemčiji. Sodišča o zatrjevani spremembi naslova ni obvestil, čeprav je bil to dolžan (prvi odstavek 145. člena ZPP). Glede na to, da se je tako pred pozivom za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse kot potem, na vsa pisanja, poslana na isti naslov (in vročena na enak način), odzval, jih je očitno prejel.

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z dne 2. 9. 2016 se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Pritožba zoper sklep z dne 24. 6. 2016 se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim izpodbijanim sklepom zavrnilo toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Z drugim izpodbijanim sklepom je zavrglo toženčev predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo oziroma za njeno obročno plačilo (v nadaljevanju predlog za oprostitev plačila sodne takse).

2. Toženec je v pritožbi zoper prvi sklep navedel, da jo vlaga, ker meni, da sodišče noče upoštevati dejanskega stanja. Trdi, da je v pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks navedel, da ni prejel izjave o premoženjskem stanju, ki bi jo moral izpolniti, in razloge, zaradi katerih je ni dobil, ter predlagal, naj se mu omogoči, da tako izjavo poda. Navedel je, da ima že več kot leto dni v Nemčiji prijavljeno prebivališče, vendar zanj sprejema pošto mama, te pošiljke pa ni sprejela, ker je bila odsotna. Ne strinja se, da se mu pripisuje odgovornost za nastalo situacijo, ob kateri je izgubil pravico do odločanja o predlogu za taksno oprostitev. Ni mogoče vedeti, kdaj bo sodišče poslalo kakšno pošto. V tistem času je prišlo do situacije, ko ni bilo mogoče prejeti pošte iz popolnoma upravičenega razloga. Ker pošte ni prejel, predlaga, naj se upošteva njegova pritožba z dne 1. 8. 2016 in dovoli obnovitev postopka.

3. V pritožbi (z dne 1. 8. 2016) zoper drugi sklep je navedel, da izjave o premoženjskem stanju ni prejel. Že več kot leto dni ima prijavljeno prebivališče v Nemčiji, kjer preživi večji del časa, občasno pa prihaja domov. O prispelih poštnih pošiljkah ga obvešča mama, ki je bila ravno v tistem času odsotna. Ker je vso pošto dotlej brez težav prejemal, ni bilo potrebe po pooblastitvi nekoga za prevzem pošiljk. Na istem naslovu živi tudi žena, s katero sta v zelo slabih odnosih. Tako izjavlja, da pošte ni prejel. Ker mu je v interesu, da sodišče pozitivno odloči o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, prosi sodišče, da se postopek vrne v prejšnje stanje in se ponovno izjasni oziroma poda izjavo o premoženjskem stanju. V nadaljevanju podaja navedbe o premoženjskem stanju. Prosi za ugoditev pritožbi.

4. Pritožba zoper sklep z dne 2. 9. 2016 je utemeljena. Pritožba zoper sklep z dne 24. 6. 2016 ni utemeljena.

Relevantno dejansko stanje

5. Tožencu je bila tožba v aprilu 2012 vročena na naslov ... v X. Do februarja 2015 ga je v pravdi zastopal pooblaščenec, kasneje pa je nastopal sam. Toženec je v začetku marca 2016 vložil pritožbo zoper sodbo, vročeno v februarju 2016. Z nalogom z dne 16. 3. 2016 je bil pozvan k plačilu sodne takse za pritožbo. Dne 11. 4. 2016 je vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za njeno obročno plačilo V začetku maja 2016 mu je bil poslan sklep s pozivom za dopolnitev predloga, ki mu je bil priložen obrazec izjave o premoženjskem stanju in navodila za njeno izpolnitev. Obvestilo o sodnem pisanju je bilo v hišnem predalčniku na naslovu, ki ga je kot svoj naslov navedel v pravdi, puščeno 6. 5. 2016. S sklepom z dne 24. 6. 2016 je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo. Obvestilo o prejemu sklepa je bilo v hišnem predalčniku na toženčevem naslovu puščeno 5. 7. 2016. Dne 1. 8. 2016 je toženec vložil pritožbo zoper navedeni sklep. Sodišče prve stopnje jo je obravnavalo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje in ga zavrnilo. Obvestilo o prejemu sklepa je bilo v hišnem predalčniku puščeno 13. 9. 2016. Zoper ta sklep je 12. 10. 2016 vložil pritožbo.

O pritožbi zoper sklep z dne 2. 9. 2016

6. Vrnitev v prejšnje stanje se dovoli, če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje iz upravičenega razloga (prvi odstavek 116. člena ZPP). Vzrok je upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Pogoj (ne)krivde se presoja po subjektivnih okoliščinah predlagatelja. To pomeni, da je treba najprej ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in nato oceniti, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo(1). Ob upoštevanju opisane vsebine zakonske določbe, ki določa predpostavke za vrnitev v prejšnje stanje, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil vzrok za zamudo v njegovi sferi. Navedlo je še, da toženčeve trditve, da sklepa s pozivom za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse ni prejel, ni mogoče uveljavljati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ampak z (rednimi in izrednimi) pravnimi sredstvi zoper sklep(2).

7. Glede na to, da že iz toženčevih navedb v "pritožbi" z dne 1. 9. 2016 ni bilo mogoče sklepati o obstoju predpostavk za vrnitev v prejšnje stanje in da se – kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje – ob taki opredelitvi vloge ni bilo mogoče opredeliti do vseh toženčevih navedb v pritožbi, je bil pritožnik s tem, ko je sodišče obravnavalo njegovo vlogo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje, prikrajšan za obravnavanje te vloge kot pritožbe. Tako napačno obravnavanje bi moglo vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o pritožbi.

8. Zaradi ugotovljene bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP je pritožbeno sodišče pritožbi zoper sklep z dne 2. 9. 2016 ugodilo in ga razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

O pritožbi zoper sklep z dne 24. 6. 2017

9. Sklep sodišča, s katerim je bil toženec pozvan k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse, je bil tožencu poslan na naslov, ki ga je kot svoj naslov sam navedel v pravdi. Ker ga vročevalec v času vročanja tam ni našel, je v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje, in da ga lahko dvigne v petnajstih dneh. Ker toženec pisanja ni dvignil, se je s potekom tega roka štelo, da je pisanje vročeno (142. člen ZPP).

10. Toženčeve pritožbene navedbe, da ima že več kot leto dni prijavljeno prebivališče v Nemčiji, da tam preživi dalj časa, občasno pa prihaja domov, in da je za obveščanje o prispelih sodnih pisanjih v ostalih primerih poskrbela mati, o obravnavanem pa ga ni obvestila, ker je bila odsotna, ne dajejo podlage za zaključek, da vročitev ni bila opravljena pravilno.

11. Namen vročanja je v zagotovitvi pravice do izjave in do sodelovanja v postopku. Ta namen je dosežen, če sodno pisanje dejansko prispe do naslovnika. Zaradi varstva pravice (nasprotne stranke v postopku) do sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je dopustna vročitev na način, kot je bila opravljena v obravnavanem primeru (tj. z obvestilom o prispelem pisanju in iztekom določenega roka), kolikor temelji na realnem pričakovanju, da se bo naslovnik s sodnim pisanjem pravočasno seznanil in mu bo s tem dejansko omogočeno, da uresniči pravico do izjave(3). V takem primeru se sme pisanje šteti za vročeno, četudi naslovnik pisanja dejansko ni prejel. 12. Potem ko je več kot leto dni pred vročanjem spornega pisanja prenehalo pooblastilno razmerje med tožencem in odvetnikom, je sodišče vsa pisanja pošiljalo na isti in edini naslov, ki ga je toženec navedel v pravdi. Vsa sodna pisanja od izdaje sodbe dalje so mu bila poslana v obdobju, za katerega trdi, da je imel prijavljeno bivališče v Nemčiji. Sodišča o zatrjevani spremembi naslova ni obvestil, čeprav je bil to dolžan (prvi odstavek 145. člena ZPP). Glede na to, da se je tako pred pozivom za dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse kot potem, na vsa pisanja, poslana na isti naslov (in vročena na enak način), odzval, jih je očitno prejel(4). Pritožbeni argument, da ni mogel vedeti, kdaj bo dobil kakšno sodno pisanje v obravnavani zadevi, ne more imeti teže. Ker je sam vložil pritožbo zoper sodbo in nato prosil za oprostitev plačila sodne takse, je mogel pričakovati odločitev sodišča o njegovi prošnji. Ker ni predložil nobenih dokazov o svojem premoženjskem stanju, pa je mogel pričakovati tudi to, da bo še pred odločitvijo o prošnji pozvan k njihovi predložitvi. Navedene ugotovitve utemeljujejo sklep, da je toženec imel realno možnost, da se seznani s sodnim pisanjem, četudi ni več dejansko živel na naslovu, ki ga je navedel v pravdi.

13. Nenazadnje pa toženec ni niti navedel naslova dejanskega prebivališča, niti ni predlagal dokazov za potrditev svojih navedb. Trditev, da je ob vložitvi pritožbe imel že več kot leto dni prijavljeno bivališče v Nemčiji in da tam živi, je tako ostala nedokazana.

14. Po ugotovitvi, da niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP) zoper sklep z dne 24. 6. 2017 niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zoper ta sklep zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Opr. št. (1): Prim. Galič, v Ude, Galič (red.), Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, GV založba, Uradni list, Ljubljana, str. 478, in odločbo US RS Up-552/09 z dne 23. 9. 2010, Uradni list RS, št. 81/2010. Op. št. (2): Tako je utrjeno stališče sodne prakse. Prim. npr. sklep VSL I Cp 265/2016 z dne 6. 4. 2016 in tam navedene sodne odločbe.

Op. št. (3): Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-279/08 z dne 17. 12. 2008, Uradni list RS, št. 57/2009. Op. št. (4): Tudi sam je navedel, da je vso pošto prejemal in ni bilo potrebe, da bi nekoga pooblastil za prevzem pisanj.