Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP vsebinsko presojal odločbo ministrstva in ugovore tožnika, s tem, ko se je opredeljeval do navedb tožnika o poslabšanju zdravja zaradi cepljenja proti COVID-19, ugotavljal pravno podlago, se opredeljeval do obrazložitve odločbe ministrstva glede vzročne zveze ter končno napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika v postopku uveljavljanja odškodnine. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala zadevo tožnika po vsebini, kljub temu, da ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve.
I.Tožbi se ugodi in se odločba Upravnega sodišča RS, Službe za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 149/2024-4 z dne 3. 6. 2024 odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.
II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka za izpolnitev dalje do plačila.
1.Z odločbo opr. št. Bpp 149/2024-4 z dne 3. 6. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča RS (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 492-70/2022-2711-19 z dne 5. 4. 2024 ter pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanjim oddelkom v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 147/2024.
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec zaprosil za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 492-70/2022-27111-19 z dne 5. 4. 2024, organ za BPP pa je na podlagi 175. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ugotovil, da je prosilec tožbo zoper izpodbijano odločbo že vložil (postopek upravnega spora se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanjim oddelkom v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 147/2024).
3.Organ za BPP je ugotovil, da je prosilec na podlagi 53.č člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) v zvezi s prvim odstavkom 72. člena Zakona o dodatnih ukrepih za preprečitev širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 (ZDUPŠOP) pri ministrstvu vložil zahtevek za uveljavljanje pravice do odškodnine za škodo na zdravju zaradi cepljenja proti COVID-19. Ministrstvo je njegov zahtevek, vključno s prilogami, poslalo Komisiji za ugotavljanje vzročne zveze med cepljenjem proti COVID-19 in nastalo škodo na zdravju (v nadaljevanju Komisija). Ta je, kot izhaja iz strokovnega mnenja št. 492-70/2022/14 z dne 11. 3. 2024, po pregledu zdravstvene dokumentacije in ob upoštevanju smernic o definiciji nezaželenega dogodka po cepljenju, ocene vzročne povezanosti in strokovno - znanstvene literature ocenila, da pri prosilcu ne gre za resen nezaželen dogodek po cepljenju in da vzročna zveza med cepljenjem in nastalo škodo ni podana oziroma je ta povezava malo verjetna. Ministrstvo je sledilo mnenju Komisije.
4.ZNB v zvezi s priznanjem pravice do odškodnine v 53.d členu ZNB določa zgolj, da se Komisiji posredujejo podatki in listinska dokumentacija iz 53.č člena ZNB, organ za BPP pa se je skliceval na sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. Ips 26/2017 z dne 20. 6. 2017. Glede na veljavno pravno podlago in predhodno odločitev sodišča, organ za BPP ocenjuje, da prosilec v upravnem sporu ne more uspeti z navedbami, ki se nanašajo na mnenje Komisije. Nadalje je organ za BPP ugotovil, da prosilec v pretežnem delu obširno, vendar povsem pavšalno izraža nestrinjanje s cepljenjem z eksperimentalnim cepivom ter nezadovoljstvo z delovanjem upravnih organov in zdravstvenih ustanov na področju cepljenja proti COVID-19, popolnoma posplošeno pa navaja tudi poslabšanje zdravja zaradi cepljenja proti COVID-19 pri drugih ljudeh. Organ za BPP zato meni, da prosilec tudi s temi pavšalnimi navedbami ni izkazal, da bi tožba lahko imela izgled za uspeh ter zaključuje, da prosilec ni izkazal obstoja tehtnih okoliščin, ki kažejo na verjetnost, da bo imel upravni spor, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP, verjetne izglede za uspeh, zato ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), njegovo prošnjo pa je posledično potrebno v celoti zavrniti.
5.Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu in navaja, da se je v izpodbijani odločbi organ za BPP spuščal v vsebinsko presojo zadeve, kar ni v njegovi pristojnosti. Neobičajno je dejstvo, da se je do sedaj dosledno ugotavljal le materialni položaj prosilcev, sedaj pa se pri zadevah cepljenja spušča v vsebino in išče razloge za zavrnitev. Če je že organ za BPP odločal vsebinsko, da naj ne bi bil podan temelj in da naj zahtevek ne bi bil uspešen, zakaj potem ni sam podal diagnoze, da bi se predložile neodvisne študije visoko priznanih svetovnih zdravstvenih strokovnjakov, da bi lahko potem tudi sam vsebinsko odločil kot je po sodnih pravilih. Po mnenju tožnika je tožba vsekakor upravičena, saj bo le tam lahko dokazoval resnično dejansko stanje, ni ga pa človeka, ki bi poznal od nekoga telo bolj kot sam svoje, tako da je nemogoče podati celovito mnenje le na podlagi spisovne dokumentacije. S tem pa je tudi vsekakor kršeno načelo materialne resnice. Glede citirane sodbe Vrhovnega sodišča RS tožnik navede, da se v tem postopku ne ugotavlja invalidnost, temveč se ugotavljajo posledice nepreizkušenega eksperimentalnega cepiva in vzročna zveza med takim cepivom, kjer dolgoročni stranski učinki še vedno niso znani, in med poslabšanjem zdravja prejemnika tega cepiva. Organ sme ignorirati zadeve, ki niso pomembne za zadevo, ne sme pa spregledati dejstev in dokazov, ki so za odločitev pomembni. Predlaga, da sodišče tožbo preuči in izpodbijano odločbo razveljavi oziroma odpravi, izvajalcu brezplačne pravne pomoči pa naloži, da tožniku prizna pravico do brezplačne pravne pomoči v obsegu, za katerega je podal prošnjo oziroma naj to pravico prizna sodišče samo ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov tega postopka.
6.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravni spis.
7.Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo, kot obrazloženo v nadaljevanju, že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba tožbi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ugoditi, izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).
8.Tožba je utemeljena.
9.V obravnavani zadevi je sporno, ali je zakonita odločitev organa za BPP, ki je zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 492-70/2022-27111-19 z dne 5. 4. 2024 ter pravnega svetovanja in zastopanja v nadaljnjem postopku upravnega spora, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanjim oddelkom v Mariboru, vodi pod opr. št. II U 147/2024. Prošnja tožnika je bila zavrnjena zaradi presoje organa za BPP, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP določenega v prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).
10.Po določbah ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli, če prosilec izpolnjuje z ZBPP določene pogoje. Le-ti se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja zakon določa, da je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (13. člen ZBPP).
11.Dalje pa prvi odstavek 24. člena ZBPP v zvezi z objektivnim pogojem za dodelitev brezplačne pravne pomoči določa, da se pri presoji upravičenosti prosilca do brezplačne pravne pomoči kot pogoj upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč, predvsem - kot predpisuje 1. alineja te zakonske določbe - da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se med drugim šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari; kot očitno nerazumna pa se zadeva šteje tudi, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
12.Zakonska ureditev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, predpisuje zavrnitev brezplačne pravne pomoči v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za BPP pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled ("očitni") in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno ("razumno") možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz ustaljene upravnosodne prakse1 izhaja razlaga, da je zakonodajalec meje vsebinskega preizkusa zadeve opredelil s pravnim standardom očitne nerazumnosti, ta pravni standard pa mora pristojni organ za BPP v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". S tem je zakonodajalec jasno določil meje oziroma obseg preizkusa zadeve, ki ga mora opraviti organ za BPP. Razlogi za morebitno zavrnitev dodelitve BPP na tej podlagi morajo biti očitni, torej spoznavni na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.2 Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za brezplačno pravno pomoč,3 ZBPP pa po povedanem organu za BPP ne daje pooblastila za podrobno vsebinsko presojo zadeve, saj to pomeni obravnavo vprašanj, ki so lahko predmet presoje zgolj v sodnem postopku.4
13.Prav to je toženka po prepričanju sodišča v obravnavani zadevi storila. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je namreč organ za BPP vsebinsko presojal odločbo ministrstva in ugovore tožnika, s tem, ko se je opredeljeval do navedb tožnika o poslabšanju zdravja zaradi cepljenja proti COVID-19, ugotavljal pravno podlago, se opredeljeval do obrazložitve odločbe ministrstva glede vzročne zveze ter končno napravil zaključek glede verjetnosti uspeha tožnika v postopku uveljavljanja odškodnine. Na ta način je toženka po presoji sodišča analizirala zadevo tožnika po vsebini, kljub temu, da ZBPP toženki ne daje pooblastila za tako podrobno vsebinsko presojo zadeve. Takšno presojo opravi le sodišče v kontradiktornem postopku na podlagi izvedenega dokaznega postopka z oceno listin in zaslišanja strank; organ za BPP v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči takšnih pooblastil nima.5 Za zavrnitev dodelitve BPP iz razlogov po 24. členu ZBPP ne zadostuje, da se organ za BPP strinja z odločitvijo, ki jo želi prosilec za BPP izpodbijati,6 temveč mora določno navesti okoliščino, iz katere po njegovi presoji izhaja, da prosilec, že na prvi pogled, torej očitno oziroma brez vsebinske presoje razlogov izpodbijane odločitve, nima možnosti za uspeh. Tega toženka ni storila, temveč se je spustila v vsebinsko obravnavo zadeve, za kar, kot že poudarjeno, ji ZBPP ne daje pooblastila.
14.Odločitev o pogojih dodelitve brezplačne pravne pomoči pomeni odločanje o materialni podstati pravice iz 23. člena Ustave RS in s tem odločanje o možnosti dostopa do sodnega varstva oziroma odločanje o prosilčevi možnosti uresničevanja pravice do postopka pred sodiščem.7 Določbo 24. člena ZBPP je zato potrebno razlagati ob upoštevanju načela sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP je potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumne možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. Organ za BPP torej s svojo presojo ne sme poseči v vsebino sodnega varstva, ki ga želi prosilec doseči z brezplačno pravno pomočjo8 in s tem prosilca prikrajšati za kasnejšo vsebinsko in pravno presojo utemeljenosti zadeve.9
15.Sodišče nadalje, glede na prošnjo tožnika, ugotavlja še, da je pravno svetovanje oblika brezplačne pravne pomoči iz prve alineje prvega odstavka 26. člena ZBPP, za kar šteje preučitev pravnega položaja in ustreznih pravnih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za njegove pravice, obveznosti in pravna razmerja ter o pogojih, obliki in vsebini pravnih sredstev ter postopkov za njihovo zavarovanje. V skladu s citirano določbo petega odstavka 24. člena ZBPP, se brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje dodeli brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena oziroma med drugim, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.
16.Ker izpodbijana odločba, glede na obrazloženo, temelji na napačni uporabi 24. člena ZBPP, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po četrtem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tem ali so podani pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, upoštevajoč tudi vse ostale v ZBPP navedene (subjektivne in objektivne) pogoje.
17.Tožnik je sicer predlagal odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije (predlagal je, da sodišče odloči, da se prošnji tožnika za BPP ugodi in se mu BPP dodeli), vendar pa po presoji sodišča pogoji za meritorno odločanje sodišča niso izpolnjeni. Na podlagi 65. člena ZUS-1 sme namreč sodišče meritorno odločiti o stvari le, če narava stvari to dopušča, in če dajejo podatki postopka za to zanesljivo podlago, ali če je na glavni obravnavi samo ugotovilo dejansko stanje. Ob tem sodišče izpostavlja načelo delitve oblasti. S sojenjem v sporu polne jurisdikcije sodišče dejansko poseže v izvrševanje upravne funkcije, saj odloči namesto upravnega organa, s čimer poseže v izvršilno vejo oblasti.10 Čeprav ima za takšno odločanje podlago v citirani določbi 65. člena ZUS-1, pride takšno postopanje v poštev le pod zakonsko določenimi pogoji in omejitvami, ki v obravnavani zadevi, po presoji sodišča niso izkazani. Glede na naravo zadeve in glede na podatke spisa v konkretni zadevi, ni zadostne podlage za sojenje v sporu polne jurisdikcije. Sodišče je zato, kot že obrazloženo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek prvostopenjskemu organu.
18.Odločitev o zahtevku tožnika za povrnitev stroškov postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi, tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnave zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov).
19.Ker je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, se tožniku v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov priznajo stroški v višini 285,00 EUR in 22 % DDV, skupaj 347,70 EUR.
20.Obresti od zneska stroškov postopka je sodišče prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov tožnika ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi z 378. členom OZ).11
-------------------------------
1UPRS sodba opr. št. I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019, opr. št. I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019, opr. št. I U 509/2020 z dne 14. 5. 2020, opr. št. I U 1681/2021-7 z dne 28. 12. 2021, opr. št. I U 643/2022 z dne 8. 7. 2022, opr. št. I U 736/2023 z dne 3. 6. 2023.
2Glej UPRS sodbi opr. št. I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019 in opr. št. I U 736/2023 z dne 3. 6. 2023.
3UPRS sodba opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, opr. št. I U 786/2015 z dne 7. 7. 2015, opr. št. II U 104/2020 z dne 9.6.2020, opr. št. II U 138/2020 z dne 8. 7. 2020.
4UPRS sodba opr. št. I U 845/2019 z dne 14. 6. 2019 in opr. št. I U 1190/2019 z dne 10. 9. 2019.
5UPRS sodba opr. št. IV U 87/2014 z dne 20. 5. 2014.
6UPRS sodba opr. št. I U 634/2023-9 z dne 5. 6. 2023.
7VSRS sodba opr. št. II U 1/2020 z dne 6. 2. 2020.
8UPRS sodba opr. št. II U 1/2020 z dne 6.2.2020 in opr. št. I U 634/2023-9 z dne 5. 6. 2023.
9VSRS sodba opr. št. X Ips 404/2012 z dne 13. 11. 2013.
10UPRS sodba opr. št. I U 1542/2020-20 z dne 13. 9. 2021.
11Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24
Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.