Jedro

Tožnik je trditve o dogodku, do katerega je prišlo, ko se je konec avgusta poskusil vseliti v stanovanje, postavil že v vlogi z dne 24.9.2021. Navedena vloga toženki ni bila vročena. Ker se zato o teh odločilnih ugotovitvah ni mogla izjaviti, ni bila deležna poštenega sojenja. Kršena ji je bila pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da tožniku v roku 24 ur preneha preprečevati uporabo stanovanja v večstanovanjski zgradbi v Luciji, da tožniku izroči vse ključe novih ključavnic na vhodnih vratih tega stanovanja ter mu omogoči vstop in nemoteno izvrševanje služnosti užitka v tem stanovanju ter da iz stanovanja odstrani vse morebitne tretje osebe in stvari, ki niso last tožnika. Toženki je v bodoče prepovedalo vsakršna takšna ali podobna dejanja onemogočanja ali oviranja izvrševanja užitka na istem stanovanju ter ji naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 1.896,95 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je toženka vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da se ji je v pravdi očitalo, da je tožniku preprečila izvrševanje služnosti užitka s tem, ko je zamenjala ključavnico na stanovanju, na katerem ima v zemljiški knjigi vknjiženo služnost užitka. Toženka je v zvezi s tem pojasnila, da predstavlja menjava ključavnice izboljšavo, ki je dopustna v okviru 239. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in same pravice do zasebne lastnine. Če bi tožnik tedaj izvrševal služnost, bi mu toženka na mestu samem izročila ključe, vendar to ni bilo mogoče, ker je bilo stanovanje prazno in zapuščeno. V dokaz teh navedb je bilo predlagano zaslišanje toženke in A. A., ki je bil ob zamenjavi ključavnice prisoten. V konkretnem primeru namreč ni ključno to, ali je toženka ključavnico zamenjala, temveč ali je bilo s tem onemogočeno izvrševanje služnosti. Toženka je navedla tudi, da je ključe tožniku zato posredovala po pošti. Tožnik je na zaslišanju potrdil, da je ključe prejel in da je v stanovanje vstopil. Prav tako je povedal, da se od tedaj v stanovanje ni več vračal. To nedvomno kaže, da je razpolagal s ključi, da je nemoteno vstopil v stanovanje in mu tega ni nihče preprečeval. Nobene podlage ni, da bi toženka tožniku morala izročiti vse izvode ključev stanovanja. To za nemoteno izvrševanje služnosti užitka ni nujno potrebno. Sodišče v postopku ni zaslišalo A. A, ki je bil prisoten ob zamenjavi ključavnice. Prav tako sodišče ni zaslišalo toženke, za katero je jasno, da bi ji morala biti dana pravica do izjave o tem, ali in na kakšen način naj bi kršila pravico do užitka. Prav tako bi se lahko izjavila o tožnikovi izpovedbi na naroku, da je ob prihodu v stanovanje v svoji sobi našel srbskega državljana, ki naj bi mu pojasnil, da v stanovanju bivata še dve drugi osebi. Gre za ključno dejstvo, saj slednje predstavlja motenje izvrševanja služnosti, če je resnično. Če pa ni resnično in ima tožnik ključe stanovanja ter je vanj že vstopil, je zahtevek tožnika zagotovo neutemeljen. Gre za okoliščine, za katere je toženka izvedela šele na naroku in ji ni bila dana možnost, da se o njih izjavi. Kršeno je bilo načelo kontradiktornosti. To sporno dejstvo je ostalo nedokazano, ni jasno, kako ga je sodišče lahko sprejelo zgolj na podlagi enostranske izpovedbe tožnika. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka. Tožnik je kot vrednost spornega predmeta navedel 1.500,00 EUR. Vrednost nagrade je glede na višino spornega predmeta previsoka. Toženka zato predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbene navedbe zavrača kot brezpredmetne. Meni, da je njihov namen zgolj zavlačevanje postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženka sodišču prve stopnje v pritožbi očita kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker ji ni bila dana pravica, da se izjavi o odločilnih dejstvih, konkretno o tem, da je tožnik ob prihodu v stanovanje v sobi naletel na srbskega državljana, ki naj bi mu povedal tudi, da v stanovanju živijo še tri druge osebe, o čemer naj bi se prvič seznanila šele na naroku 14.12.2021. Ob preverjanju teh očitkov je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je tožnik s tem povezane trditve postavil že v vlogi z dne 24.9.2021, v kateri je potrdil prejem ključev stanovanja ter podal navedbe o dogodku, do katerega je prišlo, ko se je konec avgusta poskusil vseliti v stanovanje (listovna št. 11 spisa). Navedena vloga toženki ni bila vročena. Ker se zato o teh odločilnih ugotovitvah ni mogla izjaviti, ni bila deležna poštenega sojenja. Kršena ji je bila pravica do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

6. Pritožbeno sodišče je presodilo, da te procesne kršitve, glede na njeno težo, ne more odpraviti samo (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pravica strank do poštenega sojenja mora biti stranki namreč zagotovljena v vseh fazah postopka.1 Poleg tega je v vlogi, ki toženki ni bila vročena, tožnik postavil navedbe, ki so za odločitev ključne (o tem, da so se v stanovanju nahajale tretje osebe, pa tudi o tem, da naj bi bil celo predstavnik toženke tisti, ki mu je v pogovoru dejal, da sme v stanovanju uporabljati samo eno sobo). Za odpravo ugotovljene kršitve mora biti toženki vloga najprej vročena ter ji dana možnost, da se o njej izjavi in da (po svoji presoji) v zvezi s tem navede tudi nova dejstva in predlaga nove dokaze, s katerimi tem trditvam nasprotuje. Če bi kršitev odpravilo pritožbeno sodišče samo, toženki omogočilo izjavo ter s tem povezano navajanje novih dejstev in dokazov (tožniku pa odgovor nanje) in nato samo na pritožbeni obravnavi ta dejstva tudi ugotavljalo, bi prišlo do prekomernega posega v pravico strank do pritožbe oziroma do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave RS). Upoštevaje čas vložitve tožbe (junij 2021), vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje tudi ne bo pomenila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

7. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

8. Ker ob povedanem ostale pritožbene navedbe za odločitev niso relevantne, pritožbeno sodišče nanje ni odgovarjalo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Ude, L. in ostali: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba in Uradni list RS, 2009, str. 387.