Jedro

Zgolj informacija, da bo obdolženi konopljo tudi prodal, je ob izostanku drugih dokazov, premalo za zaključek o prodaji prepovedane droge. Po oceni pritožbenega sodišča gre namreč zgolj za nepodkrepljeno informacijo, ki obdolžencu ni dokazana, saj v tej smeri ni bil izveden noben dokaz, pa tudi tožilstvo ga ni predlagalo, zato zgolj navedbe policistov o dobljeni informaciji, nimajo takšne teže, kot jim pripisuje pritožba in nikakor ne dosegajo praga dokaza, ki bi to potrjeval.

Izrek

I. Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Z napadeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega S.H. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo storitve kaznivega dejanja neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter mu po prvem odstavku 498. člena ZKP odvzelo 90,94 g konoplje. Po prvem odstavku 95. člena ZKP bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni in obdolženega spozna za krivega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter mu izreče pogojno sodbo sedem mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta, oziroma napadeno sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke je podal odgovor zagovornik obdolženega, v katerem pritožbenemu sodišču predlaga, da tožilsko pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Na predlog zagovornika obdolženega je pritožbeno sodišče opravilo javno sejo, na katero so pristopili zagovornik obdolženca in višja državna tožilka, ni pa pristopil obdolženi, za katerega je obvestilo izkazano, zato je pritožbena seja bila opravljena v skladu s členom 378/IV ZKP.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v obravnavani zadevi ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa je tudi zanesljivo zaključilo, da ne razpolaga z dokazi, na podlagi katerih bi lahko obdolženca z vso gotovostjo, potrebno za obsodilno sodbo, spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja, zaradi česar ga je utemeljeno oprostilo obtožbe. Takšno svojo odločitev je sodišče prve stopnje v napadeni sodbi tudi prepričljivo obrazložilo. Pritožbena izvajanja okrožne državne tožilke, s katerimi si prizadeva za drugačno dokazno oceno izvedenih dokazov, ne morejo omajati pravilnosti dejanskih ugotovitev in pravnih zaključkov napadene sodbe, na katere se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče sklicuje in s katerimi v celoti soglaša. 7. Bistvo pritožbenih navedb je v sklicevanju na informacijo katero so dobili policisti od osebe, ki ni želela biti imenovana, in ki je med drugim povedala, da obdolženi prodaja prepovedano drogo konopljo v V., katero kupuje v M. in da je odjemalcem obljubil, da gre zvečer v M. po konopljo in jo bo pripeljal v V. V zvezi s tem se pritožba sklicuje na izpovedbe tekom postopka zaslišanih policistov.

8. Takšne navedbe pritožbe po oceni pritožbenega sodišča ne morejo omajati pravilnih in tehtnih zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da izvedeni dokazi niso potrdili očitka, da je obdolženi prenašal konopljo zaradi prodaje. Dejstvo, da so se potrdile navedbe neimenovanega prijavitelja, da je obdolženi dejansko kritičnega dne s svojim sorodnikom odšel v M., kjer je kupil 90,94 g konoplje, ki so mu jo zasegli policisti ob prisilnem zaustavljanju vozila, iz katerega je izstopil obdolženec, ki je konopljo odvrgel, in da je analiza zasežene snovi pokazala, da gre za 90,94 g konoplje, ter da iz poročila o preiskavi izhaja, da je bila konoplja oblepljena z rjavim lepilnim trakom na katerem so bile najdene biološke sledi obdolženega, ne potrjuje, da je obdolženi zaseženo konopljo posedoval z namenom nadaljnje prodaje, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zgolj informacija, da bo obdolženi konopljo tudi prodal, je ob izostanku drugih dokazov, premalo za zaključek o prodaji prepovedane droge. Po oceni pritožbenega sodišča gre namreč zgolj za nepodkrepljeno informacijo, ki obdolžencu ni dokazana, saj v tej smeri ni bil izveden noben dokaz, pa tudi tožilstvo ga ni predlagalo, zato zgolj navedbe policistov o dobljeni informaciji, nimajo takšne teže, kot jim pripisuje pritožba in nikakor ne dosegajo praga dokaza, ki bi to potrjeval. Razen tega je izvedenec dr. M.K. pri obdolžencu ugotovil znake odvisnosti od več drog, obdolženčevim navajanjem, da mu uživanje kanabisa umiri duševno stisko, sicer izvedenec ni pritrdil, pa vendar tudi po oceni pritožbenega sodišča s tem niso ovržena navajanja obdolženca, da mu uživanje kanabisa pomaga in da ga uživa že od svojega 15. leta skoraj vsak dan, ter zaradi stisk obiskuje tudi osebno zdravnico, kjer dobiva apaurin, pomoč pa je poiskal tudi pri psihiatru, zaradi socialne fobije in paničnih napadov. Pri tem pa ni prezreti, da je izvedenec posebej navedel, da je kanabis psihoaktivna snov, ki povzroča odvisnost, kar smiselno pritrjuje obdolženčevim navedbam, da je zaseženo konopljo imel za lastne potrebe, kar nenazadnje potrjuje količina zasežene konoplje, ki prej pritrjuje obdolženčevemu zagovoru, kot pa trditvam pritožbe, ki prav v količini vidi obdolženčev namen nadaljnje prodaje. Prodajo konoplje, kot to obdolžencu očita tožilstvo, ni potrdil noben dokaz, kot že navedeno, razen tega pa obdolžencu tudi ni bil zasežen noben pripomoček, ki bi kazal namen nadaljnje prodaje.

9. Po obrazloženem, upoštevaje ugotovljene okoliščine, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zanesljivih dokazov o tem, da je obdolženec storil v izreku napadene sodbe navedeno kaznivo dejanje, zaradi česar ga je sodišče prve stopnje v dvomu utemeljeno oprostilo obtožbe. Ker pritožba tudi v preostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je pritožba zoper oprostilni izrek neutemeljena.

10. Iz navedenih razlogov, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (člen 383/I ZKP), je o pritožbi okrožne državne tožilke odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe (člen 391 ZKP).

11. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 96. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 98. člena ZKP.