Jedro

Zgolj dejstvo, da spis (verjetno pomotoma) ni bil dodeljen po pravilih iz drugega odstavka 156. člena Sodnega reda, še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega sodnika. Napake se namreč dogajajo (tudi te so del naključnosti ob dodeljevanju spisov) in ne morejo povzročiti, da bi bile vse dodelitve spisov od neke napake dalje napačne in nezakonite. Bistveno pa je, da je spis po tistem dodeljen v skladu z vnaprej določenimi objektivnimi merili.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu devete nasprotne udeleženke za izločitev višje sodnice A. A. ugodi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je podpredsednica Višjega sodišča v Ljubljani zavrnila zahtevo devete nasprotne udeleženke za izločitev višje sodnice v zadevi I Cp 1696/2024.

2.Zoper tak sklep se pritožuje deveta nasprotna udeleženka. Navaja, da ji je bila z zavrnitvijo predloga kršena pravica do naravnega sodnika iz drugega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Izpodbijani sklep se izogne odgovorom na vprašanja, zakaj zadeva, ki bi morala biti obravnavana prednostno, ni bila dodeljena naravnemu sodniku v reševanje že 17. 10. 2024, ko je prispela na pritožbeno sodišče, zakaj je bila dodeljena šele 18. 2. 2025 in še to z arbitrarno odredbo predsednika sodišča s 13. 2. 2025, izdano po drugem odstavku 160. člena Sodnega reda o začasni ustavitvi dodeljevanja zadev, ki velja zgolj za zadeve, ki niso na "lagerju". Meni, da je ustavno sporen že 15. člen Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS). V nasprotju z Ustavo in zakonom je 6. odstavek 156. člena Sodnega reda, na katerega se sklicuje izpodbijani sklep, ker opredelitev pravil za dodeljevanje spisov prepušča letnemu razporedu sodnikov, kar v praksi pomeni arbitrarnim odredbam predsednika sodišča. Takšen prenos pooblastil na predsednike sodišč, da lahko z letnim razporedom določajo nova pravila o časovnem zamiku pri dodeljevanju spisov, je nezakonit, ker zanj ni podlage v ZS. Namesto da se vsi spisi takoj po prispetju na sodišče dodelijo sodniku, gredo najprej, prednostni ali ne, "na lager". Tako je iz neustavne izjeme nastala neustavna praksa, saj se spisi na Višjem sodišču v Ljubljani praviloma dodeljujejo z večmesečnim zamikom.

3.Pritožba je bila vročena ostalim udeležencem postopka, ki nanjo niso odgovorili.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z drugim odstavkom 23. člena Ustave lahko vsakomur sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom (zakoniti ali naravni sodnik). Tako z načinom izbire sodnika zagotavlja (videz) nepristranskost(i). Da bi bil odpravljen vsak upravičen dvom o sodnikovi nepristranskosti, namreč ne zadostuje, da pri sodniku niso podane konkretne okoliščine, ki vzbujajo pomisleke o njegovi osebni zainteresiranosti za izid postopka ali enaki dovzetnosti za argumente obeh strank. Sodnik, ki bo odločal v posamezni zadevi, mora biti tudi izbran na način, ki ne vzbuja dvoma o njegovi nepristranskosti, torej na vnaprej določen in objektiven način. Če namreč v pravnem redu objektivna merila za izbiro sodnika za odločanje v konkretni zadevi niso vnaprej določena ali če sicer so določena, a so v konkretnem primeru kršena, obstaja možnost, da na dodelitev ali (ne dodelitev) zadeve konkretnemu sodniku - s tem pa posredno na izid postopka - vplivajo interesi, ki niso združljivi s sodnim odločanjem. Že možnost tovrstnih vplivov pa lahko v očeh razumnega človeka vzbuja objektivno utemeljen dvom o sodnikovi nepristranskosti.

6.Bistvena ustavna zahteva pri zagotavljanju pravice do zakonitega sodnika je, da morajo biti pravila za izbiro sodnika v posamezni zadevi postavljena vnaprej in tako, da izključijo diskrecijo kateregakoli organa pri določanju sodnika, ki bo odločal v posameznem primeru. Zakonodajalec pa je že v Ustavi predvidel, da ne bo mogoče v zakonu zajeti vseh različnih okoliščin, ki jih je treba upoštevati pri dodelitvi zadev. Zato je določil, da so ta pravila lahko podrobneje urejena v Sodnem redu. Zaradi posebnosti posameznih sodišč in nepredvidenih sprememb v številu zadev ter sodnikov pa je v Sodnem redu določeno, da lahko podrobnejša pravila dodeljevanja zadev (za konkretno sodišče) določi predsednik sodišča v letnem razporedu dela.

7.Iz podatkov v spisu je razvidno, da je deveta nasprotna udeleženka vložila pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje v zadevi za ugotovitev pripadajočega zemljišča po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). Spis s pritožbo je sodišče druge stopnje prejelo 17. 10. 2024. V skladu z 2. členom ZVEtL-1 se zadeve po tem zakonu obravnavajo prednostno. V skladu s točko XIV.2.a) Letnega razporeda dela sodnikov Višjega sodišča v Ljubljani (čistopis s 3. 10. 2024; v nadaljevanju Letni razpored) bi morala biti zadeva dodeljena po pravilih iz drugega odstavka 156. člena Sodnega reda, ne s časovnim zamikom po pravilih iz petega odstavka 156. člena Sodnega reda. Pritožnica torej utemeljeno izpostavlja, da bi morala biti zadeva obravnavana prednostno. Zgolj dejstvo, da spis (verjetno pomotoma) ni bil dodeljen po pravilih iz drugega odstavka 156. člena Sodnega reda, še ne predstavlja kršitve pravice do zakonitega sodnika. Napake se namreč dogajajo (tudi te so del naključnosti ob dodeljevanju spisov) in ne morejo povzročiti, da bi bile vse dodelitve spisov od neke napake dalje napačne in nezakonite. Bistveno pa je, da je spis po tistem dodeljen v skladu z vnaprej določenimi objektivnimi merili.

8.V spisu ni odredb vodje oddelka z 12. 2. in 13. 2. 2025, na kateri se sklicuje odredba predsednika s 13. 2. 2025, da bi bilo mogoče ugotoviti, kaj je bil 13. 2. 2025 vzrok za spremembo odločitve o dodelitvi spisa (in tega tudi ni mogoče ugotoviti iz odredbe predsednika s 13. 2. 2025). Tako ni mogoče preizkusiti ugotovitve v obravnavanem sklepu, da je bil spis dodeljen 18. 2. 2025, ker je v letnem razporedu za leto 2025 prišlo do spremembe, in so bile med zadeve, ki jih sodišče dodeljuje brez časovnega zamika, torej dnevno, uvrščene tudi zadeve, v katerih je bil postopek začet pred 1. 1. 2018. A tudi, če bi bil razlog za dodelitev spisa takšen (in ne ugotovitev, da zadeva pomotoma ni bila dodeljena po pravilih iz drugega odstavka 156. člena Sodnega reda), bi morala biti njegova dodelitev skladna s pravili Sodnega reda in Letnega razporeda. Situacije, popolnoma enake obravnavani, sicer ne določata, a Letni razpored ima pravilo ki se tej situaciji prilega - če vodja oddelka ali predsednik sodišča odredita prednostno reševanje zadeve, se taka zadeva sodnikom dodeli naslednji delovni dan tako, da se z upoštevanjem začetnic priimkov strank ali udeležencev uvrsti v abecedni vrstni red prednostnih zadev iz pododdelka I, ki se dodeljujejo tega dne. Sicer pa se zadeve, ki se dodeljujejo s časovnim zamikom po pravilih iz petega odstavka 156. člena Sodnega reda, skupaj s prednostnimi zadevami dnevno razporedijo po abecednem vrstnem redu začetnic priimkov strank ali udeležencev in vpišejo v ustrezne vpisnike; takšne zadeve se sodnikom dodeljujejo enkrat mesečno, vsem sodnikom istega dne med 1. in 10. dnem v tekočem mesecu.

9.Spis je bil torej z odredbo predsednika s 13. 2. 2025, v kateri je odrejeno, da bo(do spisi) dodeljen(i) 18. 2. 2025, dodeljen na način, ki ga Sodni red in Letni razpored sploh ne predvidevata. Ker lahko to v očeh razumnega človeka vzbuja objektivno utemeljen dvom o sodnikovi nepristranskosti (ne, ker bi bile podane konkretne okoliščine, ki bi vzbujale pomisleke o sodničini osebni zainteresiranosti za izid postopka ali enaki dovzetnosti za argumente obeh strank; takšnih pritožnica niti ne navaja), je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je predlogu pritožnice za izločitev sodnice ugodilo.

10.Njen predlog, naj se spis dodeli v delo sodniku, ki bi ga prejel v reševanje 17. 10. 2024, ni utemeljen. Spis bo po izločitvi treba dodeliti v skladu s 157. členom Sodnega reda.

11.Ker je Vrhovno sodišče pritožbi ugodilo iz zgoraj navedenih razlogov in ker v tem primeru ne gre za zadevo, za katero bi veljala pravila o dodeljevanju zadev z zamikom, se z ostalimi pritožbenimi navedbami (o protiustavnosti 15. člena ZS, ker sploh omogoča dodeljevanje zadev z zamikom) ni ukvarjalo.

-------------------------------

1Gre za pogovorni izraz za način hrambe in obravnave spisov, ki so dodeljeni z zamikom, op. sodišča.

2Odločba Ustavnega sodišča št. Up-502/14 s 23. 6. 2017 (16. in 18. točka).

3Komentar Ustave Republike Slovenije (ur. Lovro Šturm), Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije 2002, stran 265.

4Letni razporedi so dostopni na spletni strani Višjega sodišča v Ljubljani, https://www.sodisce.si/vislj/zaposleni/letni_razpored_dela/arhiv/, zajem 12. 3. 2026.

5Ki je bil sprejet 16. 12. 2024 in je začel veljati že 1. 1. 2025.