Jedro

Spremembe na strani preživninskih zavezancev in upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da izrazito in trajno bodisi vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov. Sodišče ne more odreagirati na vsako časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeleženecev postopka in s tem posegati v pravnomočno odločbo o preživnini, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo inštitut pravnomočnosti sodne odločbe.

Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za znižanje preživnine (I. točka izreka) ter napotilo: - predlagatelja na trening socialnih veščin, trening starševskih veščin oziroma v očetovsko skupino "Skrben oče" v Društvu za nenasilno komunikacijo; - nasprotno udeleženko v svetovalnico za žrtve nasilja pri Društvu življenje brez nasilja;- oba udeleženca na vključitev v socialnovarstvene storitve CSD ter mladoletnega A. na vključitev v igralno terapijo pri Centru za družine ... (II. točka izreka). Sklenilo je še, da udeleženca trpita vsak svoje stroške nepravdnega postopka (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje predlagatelj osebno in po odvetniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je v obdobju od 1. 9. 2020 do 3. 4. 2022 za mladoletnega A. dolžan plačevati preživnino v višini 100 EUR ter da se zanj ukrep odpravi in se nasprotni udeleženki na podlagi določbe 1. odstavka 154. člena Družinskega zakonika (DZ) naloži še, da poskrbi za izvajanje obravnave mladoletnega A. pri logopedu ter zdravljenje pri specialistu alergologu.

Poudarja, da je od septembra 2020 do aprila 2022 prejemal plačo v višini 230 EUR, od aprila 2022 plačo v višini 466 EUR neto, pri čemer je od takrat dalje prejemal tudi invalidsko pokojnino v višini 572 EUR mesečno.

Opozarja, da so čisti prihodki od prodaje, prihodki, ki jih poslovni subjekt ustvari s prodajo proizvodov, trgovskega blaga ali z opravljenimi storitvami na domačem in tujih trgih, niso pa to prihodki družbenika in še toliko manj dobiček. Med njegove prihodke je sodišče štelo tudi prihodke iz naslova povrnitve potnih stroškov, čeprav potni stroški ne sodijo v okvir plače, temveč so stroški v zvezi z delom, in jih sodišče ne bi smelo upoštevati kot prihodke.

Glede napotitve staršev na usposabljanje predlagatelj opozarja, da se je otrokovo funkcioniranje od zadnje izvedenske obravnave poslabšalo ter da se obravnave mladoletnega A. pri logopedu in alergologu ne izvajajo, zato bi bilo na podlagi določbe 171. člena DZ potrebno nasprotni udeleženki omejiti starševsko skrb.

3.Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in predlaga, da predlagatelj tožbo umakne.

O znižanju preživnine:

4.Predlagatelj je bil na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani IV P 244/2018 z dne 18. 9. 2020 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 21/2021 z dne 25. 1. 2021 dolžan za preživljanje mladoletnega A. plačevati mesečno preživnino v višini 200 EUR. V tem postopku je predlagal znižanje preživnine na 136 EUR oziroma z vlogo z dne 13. 5. 2023 na 100 EUR mesečno. Kot bistveno spremenjene okoliščine je navedel, da mu je pri Skladu obrtnikov in podjetnikov Slovenije z dnem 10. 10. 2020 prenehalo delovno razmerje, da je pri podjetju B. zaposlen za dve uri dnevno ter da prejema mesečno plačo v višini 230 EUR. Preživnine ne zmore plačevati tudi zaradi visokih stroškov preživljanja drugega sina D.

5.Pravno podlago za odločitev o spremembi pravnomočno urejene preživnine predstavlja določba 179. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Spremembe na strani preživninskih zavezancev in upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da izrazito in trajno bodisi vplivajo na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev bodisi so spremenjene s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov. Sodišče ne more odreagirati na vsako časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeleženecev postopka in s tem posegati v pravnomočno odločbo o preživnini, saj bi tak pristop povzročil, da bi se o višini vsakokratne mesečne preživnine odločalo v kontinuiranih sodnih postopkih, kar bi vsebinsko izvotlilo inštitut pravnomočnosti sodne odločbe.

6.Ker sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku bistveno spremenjenih razmer, ki bi utemeljevale znižanje preživnine, ni ugotovilo, je predlog pravilno zavrnilo.

7.Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da:

-je predlagatelj po izdaji sodne odločbe o določitvi preživnine v septembru 2020 prejel redno odpoved delovnega razmerja iz razloga nesposobnosti;

-je bil ob vložitvi predloga v novembru 2021 zaposlen dve uri dnevno v podjetju B., v katerem je edini družbenik in prokurist, ter je prejemal povprečno mesečno plačo v višini 230 EUR neto;

-je v aprilu 2022 pričel prejemati invalidsko pokojnino v povprečni višini 572,37 EUR ter plačo za štiri urni delovnik v višini 466 EUR mesečno, od junija 2023 do februarja 2024 pa plačo v višini 526,90 EUR mesečno;

-je bil v v letu 2021 letni promet družbe B. okoli 30.000 EUR in leta 2022 42.561,79 EUR, ter da je čisti dobiček iz poslovanja v letu 2021 znašal 3.568,83 EUR in v letu 2022 6.758,14 EUR, kar pomeni, da podjetje dobro posluje, saj mu promet raste, medtem ko ima družba le kratkoročne poslovne obveznosti;

-je družba B. predlagatelju 27. 2. 2023 nakazala 4.289,80 EUR potnih stroškov za mesec september, november in december 2022, 16. 3. 2023 958,90 EUR potnih stroškov za mesec februar 2023, 1.092,20 EUR potnih stroškov za mesec januar 2023, 625,68 EUR potnih stroškov za mesec februar 2024, 14. 8. 2023 1.621,10 EUR potnih stroškov za mesec marec 2023, 1.791,38 EUR potnih stroškov za mesec april 2023, 1.642,16 EUR potnih stroškov za mesec maj 2023, 31. 1. 2024 1.332,14 EUR potnih stroškov za mesec junij 2021, 1.082,31 EUR potnih stroškov za mesec julij 2023, 577,06 EUR potnih stroškov za mesec avgust 2023, 1.062,96 EUR potnih stroškov za mesec september 2023, 778,30 EUR potnih stroškov za mesec oktober 2023, 743,90 EUR potnih stroškov za mesec november 2023 in 1.007,61 EUR potnih stroškov za mesec december 2023, v letu 2023 je tako predlagatelj samo iz naslova potnih stroškov s strani družbe B. prejel nakazilo v višini 18.605,30 EUR.

-je 26. 1. 2024 predlagatelj na svoj račun položil 8.800 EUR gotovine;

-se pridobitna sposobnost nasprotne udeleženke ni spremenila, prav tako pa se tudi niso spremenile preživninske potrebe mladoletnega A.;

-med udeležencema ni sporno, da je zakonska dolžnost preživljanja skupnega sina D. prenehala, predlagatelj pa ni izkazal, da bi bil D. kakorkoli delovno nesposoben.

8.Predlagateljevi izkazani dohodki so se zaradi prenehanja delovnega razmerja za določen čas res zmanjšali, vendar so se kmalu tudi povečali, zaradi česar sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da na njegovi strani ni prišlo do takšnih bistveno spremenjenih preživninskih zmožnosti, ki bi utemeljevale ponovno odločanje o preživnini. Poleg navedenega se pri določitvi preživnine ne upošteva zgolj denarni prejemek, ampak tudi zavezančeva zmožnost pridobivanja zaslužka in siceršnje premoženjske razmere. Tako kot že v postopku določitve preživnine, tudi v tem postopku sodišče dvomi, da bi bil edini predlagateljev dohodek le dohodek v višini 241,68 EUR, ki se je tekom postopka višal. Ni logično, da bi razpolagal le z uradno prikazanim dohodkom, ob hkratnem zatrjevanju, da ima samo z bivanjem v stanovanjski hiši, katere lastnik je, režijske stroške v višini 600 EUR (od tega za telefon in internet T2 porabi približno 160 EUR mesečno), brez upoštevanja njegovih individualnih stroškov (prehrana, oblačila, obutev in nenazadnje tudi obiskovanje terapij pri E. E., F. F., G. G., H. H. ter I. I. (reiki), ki tudi niso vse brezplačne). Predlagatelj je še v letu 2022 imel gospodinjsko pomočnico (kot je to navedel na razgovoru pred Centrom za socialno delo z dne 9. 2. 2022, čeprav je v postopku zatrjeval, da je od leta 2021 nima več), kar si zgolj s prikazanim dohodkom ne bi mogel privoščiti, kot tudi ne križarjenja, za katerega je po lastni izpovedbi plačal 1.400 EUR. Izpovedba, da ima sorodnike in prijatelje, ki mu finančno stanje olajšajo in gre zato lahko na potovanje ali na morje, pa kaže na njegov neodgovoren odnos do preživljanja otroka. Od odgovornega starša bi bilo za pričakovati, da bo navedeni denar namenil za preživljanje otroka in ne za potovanja. Sodišču prve stopnje se je upravičeno porodil tudi dvom, da visoki zneski nakazil, ki mu jih na račun nakazuje družba B., v celoti ustrezajo potnim stroškom, ki mu nastajajo v zvezi z opravljanjem dela, zlasti ob upoštevanju, da po lastni navedbi ne zmore delati več kot štiri ure dnevno.

9.Čeprav je bilo na predlagatelju trditveno breme, ni pojasnil, iz katerega razloga mu je bilo delovno razmerje odpovedano. Iz priložene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja le, da dela ni opravljal strokovno in kvalitetno, čemur bi lahko botrovali bodisi zdravstveni razlogi, bodisi vzporedno delo v družbi B., katere edini družbenik in prokurist družbe je in ki je imela v letu 2018 prihodke v višini 11.936,47 EUR, v letu 2019 so se ti prihodki povečali na 20.011,19 EUR, v letu 2020 pa na 30.423,55 EUR, kar bi pomenilo, da mu je bilo odpovedano delovno razmerje po lastni krivdi, kar pa ni upošteven razlog za znižanje preživnine. Po prenehanju delovnega razmerja se predlagatelj ni prijavil na Zavodu za zaposlovanje.

10.Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je na slabo zdravstveno stanje predlagatelj skliceval že v prejšnjem postopku (zatrjeval je, da je v bolniškem staležu in da je delovno nesposoben), prav tako tudi ne gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki bi lahko dodatno vplivalo na njegovo preživninsko zmožnost. Sodišče prve stopnje predlagateljeve preživninske zmožnosti ni ocenjevalo skozi višino prihodkov njegove družbe B., kot to navaja pritožba, temveč je le povzelo bilanco stanja podjetja ter navedlo tako letni promet podjetja, kot tudi čisti dobiček, pri tem pa utemeljeno opozorilo na dobro poslovanje podjetja, saj je njegov letni promet od leta 2018, ko je bila prvič določena preživnina, zrasel iz 11.936,47 EUR na 42.561,79 EUR v letu 2022.

O napotitvi na usposabljenje

11.Udeleženca sta glede stikov predlagatelja s sinom A. sklenila sodno poravnavo, hkrati se je nasprotna udeleženka zavezala enkrat mesečno predlagatelja obveščati o obiskih A. pri logopedu, alergologu oziroma drugih specialistih in ga tudi seznanjati z izvidi, napredkom, vajami oziroma terapijami, ki jih je otrok dolžan izvajati.

12.Otroci v skladu z 8. členom DZ uživajo posebno varstvo države vselej, kadar je ogrožen njihov zdrav razvoj in kadar to zahtevajo druge koristi otrok.

13.Glede na izvedensko mnenje sodne izvedenke za klinično psihologijo dr. J. J. pritožbeno sodišče ne dvomi, da je dobrodošlo, da si tako nasprotna udeleženka, kot tudi predlagatelj poiščeta pomoč za izboljšavo svojih starševskih kapacitet ter da se vključita v socialnovarstvene storitve pri krajevno pristojnem CSD.

14.Ker imata oba starša skromne starševske kapacitete, pri otroku pa se začenjajo kazati zgodnji znaki vedenjskih težav, bo moral krajevno pristojni CSD budno spremljati, ali udeleženca ter otrok obiskujejo priporočeno napotitev ter njihov napredek. Glede na navedbe nasprotnega udeleženca tekom postopka bi bilo smiselno, da bi pristojni CSD opravil poizvedbe pri A. izbranem pediatru, ali otrok redno obiskuje logopeda in alergologa. Če bo ugotovil, da je otrok zdravstveno zanemarjen ter da se starša nista vključila v priporočene oblike pomoči, bo v okviru svojih zakonskih pristojnosti moral izvesti potrebna dejanja in ukrepe (153. člen DZ), kar pomeni, da bo, med drugim, moral obvestiti oziroma sodišču predlagati ukrep omejitve starševske skrbi.

15.Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po 2. odstavku 350. člena ZPP, in je izpodbijana odločitev tudi v skladu z materialnim pravom, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 8, 179

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.