Jedro

Okoliščina, da je bila sprejeta spremenjena razlaga dotedanje upravne in sodne prakse pri uporabi določbe 2. odstavka 10. člena ZDen, sama zase še ne predstavlja razloga za obnovo postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 15.5.2003, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote S.B. z dne 7.11.2002. Z navedeno odločbo je upravni organ prve stopnje zavrnil predlog tožnikov za obnovo postopka, končanega z odločbo istega organa z dne 7.11.2002. Z navedeno odločbo je organ prve stopnje v denacionalizacijskem postopku med drugim odločil v izreku pod točko 2, da se zahtevek za denacionalizacijo polovice pod točko 1 izreka te odločbe navedenih nepremičnin, vpisanih v vl. št. 411 k.o. S.B., kjer je vpisan kot solastnik J.K. st., zavrne.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je bil zahtevek upravičenca J.K. st. zavrnjen na podlagi 2. odstavka 10. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ker je po razlagi upravnega organa imel pravico dobiti odškodnino od Avstrije na podlagi 27. člena Državne pogodbe o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (ADP). Kot razlog za obnovo postopka tožniki navajajo potrdilo Zveznega ministrstva za finančne zadeve Avstrije z dne 8.2.2003, iz katerega je razvidno, da J.K., roj. 7.1.1887, od Republike Avstrije ni prejel odškodnine ter da tudi ni bil upravičen do odškodnine po določbi 2. odstavka 27. člena ADP. Navedeno potrdilo bi naj po mnenju tožnikov dokazovalo nepravilno uporabo 2. odstavka 10. člena ZDen. Tožniki v predlogu niti v tožbi niso opredelili pravne podlage, na katero opirajo predlog, vendar pa iz vsebine vlog izhaja, da kot obnovitveni razlog v bistvu navajajo zmotno uporabo določbe 2. odstavka 10. člena ZDen, ki jo dokazujejo s potrdilom avstrijskega Zveznega ministrstva za finančne zadeve, ki so ga pridobili po končanem upravnem postopku. Upravni organ je svojo odločitev o zavrnitvi zahtevka za denacionalizacijo sprejel le na podlagi razlage določbe 2. odstavka 10. člena ZDen, ne pa na podlagi dejanske ugotovitve, da je razlaščenec prejel odškodnino od Republike Avstrije. Uradno potrdilo, na podlagi katerega tožniki predlagajo obnovo postopka, se torej ne nanaša na dejansko stanje, ugotovljeno v postopku denacionalizacije, temveč na razlago določbe 2. odstavka 27. člena ADP ter s tem posredno tudi na razlago določbe 2. odstavka 10. člena ZDen. Vprašanje pravilne razlage materialnega predpisa pa ni razlog za obnovo postopka po določbi 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku presojanja ustavne pritožbe v odločbi, št. Up 547/02 z dne 8.10.2003, tudi sprejelo stališče o razlagi 2. odstavka 27. člena ADP. To stališče ustavnega sodišča v navedeni odločbi sicer spreminja do tedaj uveljavljeno pravno in sodno prakso, vendar pa tudi to stališče ne predstavlja razloga za obnovo postopka, ker se nanaša na razlago materialnega predpisa. V tej zadevi je bistveno, da so tožniki predlagali obnovo postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker pa to ni razlog za obnovo postopka po določbi 260. člena ZUP, bi moral upravni organ predlog zavreči, ne pa zavrniti. Po presoji sodišča tako tožena stranka ni ravnala v skladu s pravili postopka, vendar pa ta kršitev ni bila v škodo tožnikov. Sodišče prve stopnje je zato tožbo zavrnilo, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedla tožena stranka.

Tožniki kot pravni nasledniki J.K. st. vlagajo pritožbo zoper izpodbijano sodbo. Sklicujejo se na odločbo Ustavnega sodišča, objavljano v Uradnem listu RS, št. 108/2003. Navajajo, da so z razlago 2. odstavka 27. člena ADP, kakršna je vsebovana v izpodbijani sodbi, glede uveljavljanja pravice do denacionalizacije, postavljeni v neenak položaj v primerjavi s tistimi upravičenci, ki jim je ZDen kot jugoslovanskim državljanom v času podržavljenja priznal pravico do denacionalizacije. S tem je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 2. odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in zadevo vrne v novo odločanje o tem, da se ugotovi, ali je imel navedeni lastnik pravico dobiti odškodnino od Republike Avstrije na podlagi ADP, saj se v postopku nikoli ni ugotavljalo, ali jo je dobil. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

Postopek, ki je bil končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se lahko obnovi, če je podan kateri od obnovitvenih razlogov, ki so taksativno navedeni v določbah 260. člena ZUP. Obnovitveni razlog po 1. točki 1. odstavka 260. člena ZUP je podan, če se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi mogli sami zase ali v zvezi z izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Novo dejstvo ali novi dokazi so torej okoliščine, ki se nanašajo na dejansko stanje.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi uveljavljani obnovitveni razlog ni podan. Odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-547/02-22 z dne 8.10.2003, na katero se tožniki sklicujejo, ne pomeni novega dejstva ali dokaza v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člena ZUP. Okoliščina, da je bila sprejeta spremenjena razlaga dotedanje upravne in sodne prakse pri uporabi določbe 2. odstavka 10. člena ZDen, tudi po presoji pritožbenega sodišča sama zase še ne predstavlja razloga za obnovo postopka. Drugačno razlaganje materialnega predpisa oziroma drugačno pravno naziranje, ki je v konkretnem primeru tudi razvidno iz potrdila Zveznega ministrstva za finančne zadeve Avstrije z dne 8.2.2003, ni razlog za obnovo postopka po 260. členu ZUP. Tožniki sicer v predlogu niti v tožbi niso opredelili obnovitvenega razloga, vendar pa iz vsebine vloge izhaja, da kot obnovitveni razlog v bistvu navajajo zmotno uporabo določbe 2. odstavka 10. člena ZDen, ki jo dokazujejo s potrdilom avstrijskega Zveznega ministrstva za finančne zadeve, ki so ga pridobili po pravnomočno končanem upravnem postopku. Zato so pritožbeni ugovori neutemeljeni in ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker je po presoji pritožbenega sodišča izpodbijana sodba zakonita in pravilna, pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrača tudi pritožbeni ugovor, da so bile tožnikom z izpodbijano sodbo kršene pravice iz 14. člena Ustave Republike Slovenije.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.