Jedro

Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da sta nični izročilna pogodba št. SV 414/01 z dne 21. 06. 2001 in aneks k tej pogodbi z dne 17. 09. 2001, sklenjena med S. R. in toženko, in da nimata učinka proti nujnim dedičem glede deleža 3/8 nepremičnine, vpisane pri Okrajnem sodišču pod vl. št. 463, parc.št. 441, k.o. M. (1), zato se ta delež vrne v zapuščino po pokojni S. R. Zavrnjeni so bili tudi preostali podrejeni zahtevki, v katerih sta tožnika zahtevala poleg ugotovitve ničnosti izročilne pogodbe in aneksa, da se ugotovi, da sta pogodba in aneks brez pravnega učinka proti prvo tožniku do 1/8 in drugo tožnici do 1/8 nepremičnine, in da se ta deleža vrneta v zapuščino po pokojni S. R., oziroma da je toženka dolžna tožnikoma izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim dovoljuje, da se tožnika vpišeta v zemljiško knjigo kot lastnika nepremičnine vsak do 1/8. 2. Tožnika vlagata pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagata višjemu sodišču, da sodbo razveljavi in tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Napačna je ugotovitev prvega sodišča, da gre pri izročilni pogodbi z dne 21. 06. 2001 (in aneksu k tej pogodbi z dne 17. 9. 2001) (2) za odplačno pogodbo, ki je po svoji vsebini preužitkarska pogodba. Tega ne potrjuje ime pogodbe in njena vsebina. Toženka ni zatrjevala, da je bila sklenjena pogodba o preužitku. Pokojna mati tožnikov (3) s sklenitvijo pogodbe v zameno za izročeno nepremičnino ni prejela dajatev. Pokojna ni imela namena skleniti takšne pogodbe, saj ni ničesar potrebovala. Vedela je, da bo pomoč dobila od družinskih članov, če jo bo sploh potrebovala, saj je bila sama sposobna skrbeti zase. Pogodbena volja toženke je bila, da neodplačno pridobi nepremičnino v kateri je živela s svojo družino. Toženka v zameno za pridobljeno nepremičnino pokojni ni nič dala. V najboljšem primeru je pogodba delno odplačna, saj je pokojna veliko skrbela sama zase, ali so ji pomagali drugi sorodniki, toženka pa ni opravljala vseh del, ki so zapisana v pogodbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti višje sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (4)). Neutemeljena je pritožbena graja, da so razlogi izpodbijane sodbe v nasprotju s samimi seboj in nejasni, saj se je prvostopenjsko sodišče v sodbi vsebinsko podrobno in celovito opredelilo do vseh odločilnih dejstev, pravilno pa je tudi uporabilo materialno pravo. Teh ugotovitev ne more omajati manjša terminološka nedoslednost prvega sodišča, da »ne gre za čisto darilo s strani pokojne toženki« (5). V sodbi so navedeni odločilni razlogi, zaradi katerih je prvo sodišče ugotovilo, da pogodba ni neodplačna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev postopka.

5. Tožena stranka in pokojna sta pogodbo imenovali »izročilna«, a skladno z načelom falsa demonstratio non nocet napačna označba pogodbe ne more škodovati pogodbenim strankam, če obstaja soglasje volje glede predmeta obveznosti. Sodišče pravo pozna, zato presoja (dejansko) vsebino pogodbe. Vsebina pogodbe potrjuje navedbo toženke, da je sklenila z babico odplačno pogodbo, ki jo je prvo sodišče pravno pravilno opredelilo kot pogodbo o preužitku (ki je bila zakonsko urejena šele v Obligacijskem zakoniku (6) v členih 564-568) in ne kot izročilno pogodbo v smislu 106 – 116 člena Zakon o dedovanju (7). Kljub temu, da pogodba o preužitku v ZD ni bila urejena, je bilo uveljavljeno mnenje sodne prakse, da ZD ne izključuje drugih vrst pogodb o dosmrtnem preživljanju, v katerih preživljanec že za časa svojega življenja odstopi drugi stranki v last svoje premoženje ali del premoženja, v zameno, da mu preživljalec nudi določene storitve (8).

6. Pogodba je bila sklenjena v obliki notarskega zapisa. Iz vsebine pogodbe izhaja, da je toženka prejela v last nepremičnino, njena pogodbena zaveza pa je bila, da bo babici v zameno za izročeno nepremičnino do njene smrti nudila brezplačno osebno služnost stanovanja, ogrevanje stanovanja s centralno kurjavo, pripravo toplih obrokov hrane, nabavo vseh živil in pijače, osebno nego in vso drugo potrebno oskrbo v primeru bolezni ali starostne onemoglosti, opravljanje gospodinjskih del, skrb za zdravniško pomoč in nabavo zdravil, prevoze z osebnim avtom k zdravniku, sorodnikom, k maši in na pokopališče, redno in investicijsko vzdrževanje hiše ter da bo poskrbela za običajen in krajevno primeren pogreb babice (tretja točka pogodbe). V primeru, če bi babica odšla v dom za ostarele, je bila toženka na podlagi pogodbe dolžna plačevati razliko med pokojninskimi prejemki babice in stroški bivanja ter jo redno obiskovati (četrta točka pogodbe). Glede na navedeni obseg pogodbene obveznosti toženke, so neutemeljene pritožbene navedbe, da pokojna v zameno za izročeno nepremičnino od toženke ni dobila proti dajatve oziroma, da gre vsaj v delu za neodplačno obogatitev. Pogodba izraža pogodbeno voljo in namen pokojne, da izroči toženki v last in posest nepremičnino, v zameno, da ji toženka nudi posamezne storitve. Toženka je obveznosti iz pogodbe izpolnjevala (9). Dejstva, da so pokojni pomagali tudi drugi sorodniki, da je bila pokojna ob sklenitvi pogodbe vse do smrti aktivna in optimistična, da je toženka vlagala v nepremičnino, v ničemer ne vplivajo na veljavnost pogodbe.

7. Pritožba zatrjuje, da pogodba ni odplačna, ker ni enakovrednosti dajatev pogodbenih strank. Pri sklepanju pogodbe o preužitku se ne ve natančno, koliko časa bo moral prevzemnik izpolnjevati svoje obveznosti. Gre za pogodbo z elementi tveganja oziroma za pogodbo aleatorne narave, zato odplačnosti pogodbe ni mogoče ugotavljati le s primerjavo vrednosti izročenega premoženja in vrednosti prevzemnikovih izpolnitev, pač pa z ugotavljanjem volje in namena pogodbenih strank, saj je lahko subjektivna vrednost prevzemnikovih obveznosti za preužitkarja večja kot njihova matematično izračunana vrednost (10). Toženka je prevzela številne obveznosti po pogodbi, ki jih je izvrševala vse do smrti babice (petih let), zato so zmotne trditve pritožbe, da je bila pogodba vsaj delno neodplačna. Sodišče prve stopnje je v sodbi res zapisalo, da toženka »res ni počela vsega, kar je zapisano v pogodbi« (11) in da pri izročenem premoženju »ne gre za čisto darilo s strani pokojne«, kar pa ne more spremeniti skrbno obrazloženih ugotovitev prvega sodišča, da je sklenjena pogodba o preužitku v celoti odplačne narave, ker niso bila ugotovljena (dokazana) dejstva, da je med pogodbenicama obstajala volja, da ima pogodba darilni namen.

8. Pritožbeni razlogi niso bili utemeljeni in ker prvo sodišče ni storilo bistvenih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Pritožbeno sodišče je odločalo o povrnitvi pritožbenih stroškov na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo, s tem pa je bil zavrnjen tudi zahtevek tožnikov za povrnitev pritožbenih stroškov.

(1)V nadaljevanju nepremičnina.

(2) V nadaljevanju pogodba.

(3)V nadaljevanju se za S.R. uporabljajo izraz pokojna. V opisih razmerja s toženo se uporablja tudi izraz »babica«.

(4)Ur. list RS, št. 26/1999 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

(5)Glej sodbo sodišča prve stopnje stran 13. (6)Ur. l. RS, št. 83/2001; v nadaljevanju OZ.

(7)Ur. l. SRS, št. 19/76, 23/78, Ur. l. RS, št. 67/2001; v nadaljevanju ZD.

(8)Glej načelno mnenje razširjene občne seje Zveznega vrhovnega sodišča, št. 8/57, in pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS z dne 14. In 15. 10. 1980, Poročilo I/1980, str. 25. (9)Podrobneje o tem, glej sodbo sodišča prve stopnje stran 9-13. (10)Glej sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 791/2008. (11)Glej sodbo sodišča prve stopnje str. 13. Pritožbeno sodišče še dodaja, da izpolnjevanje toženkine pogodbene obveznosti plačevanja doma za starostnike za pokojno (četrta točka pogodbe) niti pojmovno ni moglo priti v poštev, saj pokojna nikoli ni živela v domu. Zaradi aleatornosti pogodbe o preužitku do realizacije nekaterih pogodbenih obveznosti prevzemnika namreč po naravi stvari nikoli ne pride, kar pa seveda ne pomeni, da je prevzemnik kršil pogodbene obveznosti.