Jedro

Zaradi koristi revidenta ni mogoče dopustiti, da zaradi tega, ker ni sposoben sestaviti vsebinsko ustreznih vlog, ne bi bil deležen ustreznega pravnega varstva. Zato je treba v njegovem interesu zagotoviti, da bo postavljeni skrbnik skrbel in tudi odgovarjal za pravilno zaščito njegovih resničnih interesov.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

S sklepom sodišča prve stopnje je odločeno, da se delno odvzame poslovna sposobnost. Pri tej odločitvi se je sodišče oprlo na izvedeniško mnenje sodnega izvedenca psihiatra, ki je ugotovil, da boluje za paranoidno psihozo, ki se kaže z nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami ter z neustavljivo potrebo po pritoževanju in obtoževanju drugih na način, ki se odmika od realnosti. S svojim ravnanjem, ki temelji na duševni bolezni, izrazito škoduje sam sebi, povzroča pa nevšečnosti tudi drugim. Prognoza nadaljnjega razvoja bolezni ni ugodna. Po mnenju izvedenca ne more ustrezno varovati svojih pravic in koristi in je zato umesten delni odvzem poslovne sposobnosti.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep prve stopnje.

Proti temu sklepu vlaga revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb postopka in sicer, ker je na prvi stopnji odločala sodnica, ki bi morala biti izločena, sodišče druge stopnje pa tega ni upoštevalo; ker je sodišče druge stopnje v nasprotju z določbo 2. odst. 48.čl. ZNP odločalo na podlagi izvedeniškega mnenja, ki je starejše kot šest mesecev in ki ga je izdelal izvedenec ki ga revident kazensko preganja. Nadalje uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, ki je v tem, da je sodišče druge stopnje nepravilno zavrnilo njegovo pritožbo in ni rešilo predhodnega vprašanja v zvezi z očitki, da sta sodnici uničili spis oziroma odstranili dokumentacijo. Graja mnenje izvedenca in pričevanje začasnega skrbnika. Številnim sodnikom očita razna kazniva dejanja. Posebej nasprotuje temu, da je sodišče prevzelo izvedeniško mnenje. Navaja, da mu je bila z vsem tem povzročena škoda v znesku 60.000.379 USD. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijana sklepa razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje, drugemu sodniku ter da ugodi njegovemu odškodninskemu zahtevku. V obširni obrazložitvi pojasnjuje, da ni razlogov za odvzem poslovne sposobnosti. Podrobno opisuje razne nepravilnosti sodnikov, proti katerim zahteva izvedbo kazenskega postopka in se sklicuje na svojih 680 vlog v raznih postopkih. Navaja, da so mu ta in drugi postopki povzročili duševne bolečine, zaradi katerih zahteva odškodnino.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil ( 3. odst. 390.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP). Po pregledu spisa pa je sporočil, da zahteve za varstvo zakonitosti ne vlaga.

Revizija ni utemeljena.

Kršitve določb postopka, ki jih v reviziji navaja revident ni. Sodišče je odločalo na podlagi izvedeniškega mnenja, ki ga je izvedenec podal na obravnavi dne 21.10.1993. Prvostopni sklep je bil izdan dne 16.11.1993, drugostopni pa dne 15.12.1993, torej oba prej kot v šestih mesecih po izvedeniškem mnenju. Zato kršitve določbe drugega odst. 48.čl. ZNP ni.

Tudi očitek v zvezi z izločitvijo prvostopne sodnice ni utemeljen. Res je revident zahteval izločitev sodnice, vendar je bila njegova zahteva zavrnjena s sklepom opr.št. Su 29/93 z dne 1.3.1993 (l.št. 125 spisa), tako da ni podana kršitev po 2. tč. drugega odst. 354.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP.

Izvedeniško mnenje, na katerem temelji odločitev o delnem odvzemu poslovne sposobnosti, je podal izvedenec, ki uživa nesporen strokovni ugled in ki je kot izvedenec strokovno odgovoren za pravilnost podane zdravniške diagnoze in za mnenje, ki temelji na tej diagnozi. Sodišču niso na voljo nobeni razlogi, zaradi katerih bi lahko dvomilo v strokovno pravilnost podanega mnenja. Ko sodišče to izvedeniško mnenje upošteva pri svoji odločitvi, pa je dolžno presoditi, ali so podani razlogi po 44.čl. ZNP, ali torej zaradi ugotovljene duševne bolezni ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Podatki spisov opr.št. N 8/82 in N 91/84 ter izpovedba začasnega skrbnika potrjujejo, da je sposoben skrbeti zase, zlasti da je sposoben gospodariti z denarjem, ki mu je na voljo, da pa ni sposoben ustrezno zavarovati svojih pravic. Tem ugotovitvam revizijsko sodišče pritrjuje. Pri tem ne gre samo za to, da vlaga množico nepotrebnih vlog, ki mu ne morejo koristiti, ker se oddaljujejo od bistva stvari, ampak je predvsem pomembno to, da s takim načinom uveljavljanja svojih pravic ne more doseči pravnega varstva niti tedaj, ko bi bilo to utemeljeno. Taki primeri so mogoči in jih je treba pričakovati. Zaradi koristi ni mogoče dopustiti, da v takih primerih ne bi bil deležen ustreznega pravnega varstva, ker ni sposoben sestaviti vlog, ki bi vsebinsko ustrezale danemu položaju. Zato je treba v njegovem interesu, zagotoviti, da bo postavljeni skrbnik skrbel in tudi odgovarjal za pravilno zaščito resničnih interesov. Tega sam glede na izvedeniško mnenje in glede na ostale podatke v spisu ni sposoben. Nesposobnost pa obsega prav tiste posle, za katere pri delnem odvzemu poslovne sposobnosti skrbi postavljeni skrbnik, v obravnavanem primeru predvsem uveljavljanje pravic in interesov pred pristojnimi državnimi organi. Zato je izpodbijani sklep tudi materialnopravno pravilen. Izdan je v korist revidenta, kar je v obravnavanem primeru, ko gre za delni odvzem poslovne sposobnosti, edini zakoniti razlog (44.čl. ZNP) za tako odločitev.

Vse ostalo, kar revident obširno navaja v svoji reviziji, ne spada v okvir odločanja v tem postopku. Kazenski in odškodninski postopki niso združljivi s tem nepravdnim postopkom, zato o njih revizijsko sodišče ob reševanju te revizije ne more odločiti.

Revizijski razlogi niso podani, zato je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).