Jedro

ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice začne izjava volje odstopnega upravičenca o uresničitvi odstopne pravice učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik. Ker pa so pravila OZ dispozitivna, se lahko stranki s pogodbo dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice.

Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in izpodbijani sklep v I. in V. točki izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, v preostalem delu pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a ne razveljavljenem delu (III. in IV. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (I. točka izreka), izvršilni postopek ustavilo za dne 27.12.2013 plačanih 1.200,00 EUR (II. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (III. točka izreka), zahtevo za odpravo nepravilnosti pri opravljanju premičninske izvršbe (IV. točka izreka) in predlog za povrnitev stroškov postopka (V. točka obrazložitve).

Zoper odločitev iz I., III., IV. in V. točke obrazložitve se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik, ki uvodoma opozarja na zmotnost stališča, da je upnica s tem, ko mu je pisno izjavo o zapadlosti terjatve z navedbo dneva zapadlosti poslala priporočeno po pošti, zadostila pogoju iz tretjega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Jezikovna razlaga te določbe namreč napotuje na zaključek, da mora upnik za dokazovanje zapadlosti terjatve izpeljati dvofazni postopek, in sicer mora v prvi fazi dolžniku z dopisom postaviti primeren naknadni izpolnitveni rok in ga opozoriti, da bo celotni dolg zapadel z dnem poteka tega roka in mu to obvestilo poslati priporočeno po pošti, v drugi fazi pa ga mora obvestiti o tem, da je celotni dolg zapadel z dnem poteka izpolnitvenega roka in temu obvestilu priložiti dokazilo o vročitvi predhodne pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Nikoli ni prejel izjave z obema sestavinama, saj ni prejel pisne izjave, ki bi vsebovala tako dokazilo o vročitvi pisne izjave in hkrati tudi obvestilo o tem, da je terjatev že zapadla in o dnevu zapadlosti. Obvestilo z dne 19.9.2013 ni taka izjava, saj ne vsebuje obvestila o tem, da je terjatev že zapadla (pač pa obvestilo, da šele bo zapadla), kot tudi ne dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Zmotno je tudi stališče, da je terjatev zapadla v plačilo 25.9.2013, ker terjatev v roku, postavljenem v obvestilu z dne 19.9.2013, ni bila poravnana. Glede na to, da naknadno postavljeni rok ne more biti krajši od 15 dni in glede na to, da je imel 15 dni časa dvigniti obvestilo, terjatev ni mogla zapasti pred 19.10.2013. Šele tega dne bi ga upnica lahko s pisno izjavo obvestila priporočeno po pošti, da je terjatev dne 19.10.2013 zapadla in obvestilu priložila dokazilo, da mu je predhodno vročila pisno izjavo o zapadlosti terjatve. Nepravilno je tudi stališče, da v zvezi s predlogom za odlog izvršbe ni izkazal nastanka nenadomestljive oz. težko nadomestljive škode oz. da bi upniku z odlogom nastala manjša škoda kot dolžniku. Izkazal je namreč škodo po 5. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, saj je navedel, da nepremičnine, ki so predmet izvršbe v tej zadevi, predstavljajo kmetijska zemljišča, na katerih vzgaja vinsko trto, katere kmetijski donos omogoča preživetje njemu in njegovi štiričlanski družini. Obdelava vinogradov se izvaja tekom celega leta in da je tudi v zimsko-spomladanskem času bistvenega pomena za pridelek. V primeru prodaje zemljišč ne bi mogel skrbeti za pravilno oskrbo vinske trte, posledično pa bi bil prikrajšan za pridelek, od katerega je ekonomsko odvisen sam in njegova družina. Predložil je dokazila, da sta z ženo vpisana v Register pridelovalcev grozdja in vina in da sta registrirana kot kmeta, kar pomeni, da se preživljata izključno od pridelave vina. Ker je sodišče v zvezi s tem zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, je na tej podlagi tudi napačno uporabilo določbe 71. člena ZIZ. Končno je nepravilno tudi stališče, da nepravilnosti pri rubežu premičnin dne 24.12.2013 ni bilo, ker da naj bi izvršitelj postopal zakonito. Ni namreč imel zakonske podlage za rubež na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Stroškovna odločitev ni pravilna, ker je ugovor zoper sklep o izvršbi utemeljen.

Upnica je odgovorila na dolžnikovo pritožbo in v odgovoru predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je delno utemeljena.

Glede ugovora: Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora zoper sklep o izvršbi temelji na ugotovitvah: (-) da je upnica vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, v katerem je dolžnik soglašal s tem, da sta pogodba in sporazum glede vseh dogovorjenih obveznosti izvršilni naslov in neposredno izvršljiva, (-) da sta bili stranki opozorjeni na to, a) da zapadlost obveznosti iz notarskega zapisa ni odvisna zgolj od poteka končnega roka, temveč tudi od drugih dejstev, predvidenih v pogodbi in sporazumu, in b) da za zapadlost terjatve, ki nastopi z izpolnitvijo kateregakoli od navedenih dejstev, zadostuje upničina pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, ki jo lahko s priporočeno pošiljko po pošti pošlje upnica sama ali notar na njeno pooblastilo, (-) da sta se stranki v kreditni pogodbi dogovorili, da sme upnica odstopiti od pogodbe in zahtevati vračilo celotnega dolga, če dolžnik ne plača začetnega ali dveh zaporednih obrokov in jih ne poravna niti v naknadnem petnajstdnevnem roku po poslanem opominu, (-) da je upnica dolžnika z opomini z dne 20.8.2012, 21.1.2013 in 17.5.2013 pozvala k plačilu obveznosti, (-) da je upnica dolžniku dne 19.9.2013 s priporočeno pošto poslala obvestilo, v katerem ga je pozvala, naj neporavnani znesek plača najkasneje do 25.9.2013, sicer z dnem 25.9.2013 odpoklicuje kredit v takojšnjo predčasno dospelost in (-) da dolžniku obvestilo z dne 19.9.2013 ni bilo vročeno, ker pošiljke ni dvignil. Na podlagi teh ugotovitev, ki jih stranki pritožbeno ne izpodbijata, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je terjatev upnice dne 25.9.2013 predčasno zapadla v plačilo in je upnica s tem, ko je dolžniku po pošti dne 19.9.2013 priporočeno poslala pisno izjavo, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti, zadostila pogoju iz tretjega odstavka 20.a. člena ZIZ kljub temu, da dolžnik tega obvestila ni dvignil. Kot bo podrobno obrazloženo v nadaljevanju, je tako stališče preuranjeno.

ZIZ je procesni predpis in je zato za materialnopravno presojo, katera pravna dejstva povzročijo zapadlost terjatve, potrebno uporabiti pravila obligacijskega prava(1). Pravno posledico (v obravnavanem primeru je to predčasna dospelost obveznosti) povzroči šele izjava volje oblikovalnega (v obravnavanem primeru odstopnega) upravičenca o uresničitvi oblikovalne (v obravnavanem primeru odstopne) pravice, pri presoji, kdaj začne ta izjava učinkovati (kdaj povzroči pravno posledico), pa se, skladno z določbo 14. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), smiselno uporabljajo pravila o izjavi volje, potrebni za sklenitev pogodbe. Ob smiselni uporabi pravil za izjavo volje o uresničitvi oblikovalne pravice iz drugega odstavka 25. člena in prvega odstavka 28. člena OZ je tako zaključiti, da začne ta izjava učinkovati šele, ko jo prejme naslovnik, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da so pravila OZ dispozitivna in se zato stranki s pogodbo, s katero nastane razmerje, v katerem ena od njiju, tako kot v obravnavanem primeru, lahko pridobi tako oblikovalno pravico, lahko dogovorita za drugačno ureditev uresničitve te pravice - določita lahko npr. da začne izjava o uresničitvi oblikovalne pravice učinkovati že, ko upravičenec izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje na določen način (npr. s priporočeno ali navadno poštno pošiljko ali elektronsko) na naslov druge stranke, določen v pogodbi(2). Da bi se stranki v obravnavani kreditni pogodbi in sporazumu dogovorili, da za učinkovanje morebitnega upničinega odstopa od pogodbe in s tem za predčasno zapadlost celotne terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno in da torej ni potrebno, da dolžnik to izjavo tudi prejme, kot je zaključilo sodišče prve stopnje, iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu ne izhaja.

Kljub temu, da vročitev pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku v obravnavanem primeru ni izkazana in da ni izkazan niti morebitni dogovor med strankama, da za predčasno zapadlost terjatve zadošča, da upnica dolžniku pošlje izjavo o odstopu od pogodbe po pošti priporočeno, pa je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati obstoječo sodno prakso, ki v takih primerih izjemoma priznava, da ni potrebno, da bi bila vročitev po tretjem in petem odstavku 20.a člena ZIZ vedno dokazana s podpisano povratnico, če je verjetno izkazano, da se dolžnik izmika vročitvi pošiljke(3). Ker se sodišče prve stopnje do tega, ali se je dolžnik v obravnavanem primeru izmikal vročitvi upničine izjave o zapadlosti terjatve, ni opredelilo, je bilo potrebno pritožbi v tem delu ugoditi, izpodbijani sklep v I. in V. točki izreka razveljaviti (odločitev o stroških postopka je odvisna od (ne)utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi) in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v okviru katerega naj, upoštevaje zgoraj navedene napotke, ponovno odloči o dolžnikovem ugovoru in stroških postopka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v povezavi s 15. členom ZIZ in tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

Glede predloga za odlog izvršbe in glede zahteve za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe: V pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe dolžnik zgolj ponavlja navedbe iz predloga, do katerih se je v izpodbijanem sklepu opredelilo že sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče z razlogi le-tega soglaša in se v izogib odvečnemu ponavljanju sklicuje nanje. Ob tem le še dodaja, da je dolžnikova bojazen, da bi mu v primeru prodaje spornih nepremičnin pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi utegnila nastati težko nadomestljiva škoda, neutemeljena že zato, ker se prodaja nepremičnin opravi šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (drugi odstavek 181. člena ZIZ).

V pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za odpravo nepravilnosti izpodbijano stališče sodišča prve stopnje, da lahko izvršitelj opravi rubež premičnin še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, je pravilno. ZIZ namreč v prvem odstavku 46. člena določa, da se izvršba začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. Medtem ko ZIZ glede prodaje zarubljenih stvari določa, da se opravi po pravnomočnosti sklepa o izvršbi (prvi odstavek 91. člena ZIZ), glede same oprave rubeža ne določa drugače, kot prvi odstavek 46. člena, zato dolžnikovi očitki izvršitelju v zvezi z rubežem niso utemeljeni.

Glede na neutemeljenost pritožbe in ker izpodbijani sklep v tem delu nima niti pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 354. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in v III. in IV. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

Glede stroškov pritožbenega postopka: Glede na delno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

op. št. 1: O tem več dr. Nina Plavšak v članku Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo, letnik 2012, št. 8, str. 1617. op. št. 2: Glej opombo št. 1. op. št. 3: Glej npr. VSK v sklepu I Ip 597/2014 z dne 16.2.2015 in v sklepu II Ip 582/2014 z dne 15.1.2015, VSC v sklepu II Ip 320/213 z dne 21.8.2013, VSL v sklepu III Ip 5039/2012 z dne 23.1.2013.