Jedro

Sodišče prve stopnje je odreklo verodostojnost listini „Poraba S.“, ker se ta listina nanaša (že) na porabo v mesecu januarju 2014, ko potrditvah tožeče stranke tožena stranka še ni bila v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka sicer utemeljeno opozarja, da iz listine to ne izhaja, saj se za nanaša na porabo od marca 2014 do januarja 2015, vendar z zahtevkom kljub temu ne more uspeti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče podeliti verodostojnosti, je namreč pravilna. Listina je klasičen tabelarni prikaz, katerega vsebina in izgled ne nakazujeta na to, da bi šlo za izpisek iz kakšnega programa ali aplikacije, ki beleži uporabo gesla. Videti je, kot da ga je tožeča stranka pripravila sama.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 153326/2014 z dne 13. 11. 2014 tudi v 1. in 3. odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka), tožeči stranki pa naložilo, da toženi stranki v roku 8 dni od prejema sodbe povrne njene pravdne stroške v višini 57,76 EUR, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka je zoper sodbo pravočasno vložila pritožbo, in sicer zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba tožeče stranke je bila toženi stranki vročena v odgovor v petek, 26. 2. 2016, ko je nastopila fikcija vročitve (potrdilo o opravljeni vročitvi pripeto k list. št. 51a spisa). To pomeni, da se je petnajstdnevni rok za odgovor na pritožbo iztekel v ponedeljek, 14. 3. 2016. Tožena stranka je odgovor na pritožbo vložila 16. 3. 2016, kar je prepozno, zaradi česar ga višje sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). S pritožbo torej ni dopustno izpodbijati niti dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in višje sodišče so vezani na dejstva, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe navedlo, da tožeči stranki s predloženimi e-mail sporočili (priloga A2 in A3 spisa) ni uspelo dokazati, da bi tožena stranka soglašala z vstopom v pogodbeno razmerje, zaradi česar ni moglo priti do nastanka finančne obveznosti v obliki plačila v breme tožene stranke. To je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje, ki je v sporu majhne vrednosti ni dopustno preizkušati, zaradi česar tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka z uporabo gesla izrazila voljo za sklenitev pogodbe, s čimer je bilo naročniško razmerje realizirano. S temi pritožbenimi navedbami namreč izpodbija dejansko stanje. Ne opredeljuje se sicer do vsebine elektronskih sporočil, temveč ponuja le drugo dokazno listino („Poraba S. d.o.o.). K temu velja pripomniti, da tožeča stranka tudi s to listino ni uspela dokazati, da bi tožeča stranka uporabljala geslo.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje namreč izhaja, da tožeča stranka ni dokazala, da bi tožena stranka (oziroma njen zakoniti zastopnik) uporabljala storitve tožeče stranke. Zato tožeča stranka ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da je tožena stranka brez dvoma uporabila uporabniško ime in geslo za uporabo portala, saj s temi pritožbenimi navedbami nedopustno izpodbija dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da listinski dokaz „Poraba S. d.o.o.“ (priloga A4 spisa) ne dokazuje, da bi tožeča stranka uporabljala storitve tožene stranke, kar pomeni dokazno oceno listinskega dokaza, ki jo tožeča stranka izpodbija s pritožbenimi navedbami, da ta listina ne bi mogla nastati, v kolikor tožena stranka ne bi uporabljala gesel, saj gre za avtomatsko beleženje, kar je splošno znano dejstvo. Enako velja za pritožbene navedbe, da se takšne listine ne da ponarediti in da lahko nastane le, v kolikor naročnik vpiše uporabniško ime in geslo.

8. Sodišče prve stopnje je odreklo verodostojnost listini „Poraba S.“ (priloga A4 spisa), ker se ta listina nanaša (že) na porabo v mesecu januarju 2014, ko potrditvah tožeče stranke tožena stranka še ni bila v pogodbenem razmerju. Tožeča stranka sicer utemeljeno opozarja, da iz listine to ne izhaja, saj se za nanaša na porabo od marca 2014 do januarja 2015 (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), vendar z zahtevkom kljub temu ne more uspeti. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče podeliti verodostojnosti, je namreč pravilna. Listina je klasičen tabelarni prikaz, katerega vsebina in izgled ne nakazujeta na to, da bi šlo za izpisek iz kakšnega programa ali aplikacije, ki beleži uporabo gesla. Videti je, kot da ga je tožeča stranka pripravila sama. Tožena stranka je že v prvi pripravljalni vlogi opozorila, da ta listina ničesar ne dokazuje, vendar tožeča stranka drugih dokazov v zvezi z zatrjevano uporabo gesel ni ponudila, niti takšnih, ki bi podkrepili ta tabelarni prikaz. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da tej listini ni mogoče slediti, je torej pravilna.

9. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, za katere je ocenilo, da so bile pomembne pri presoji pravilnosti izpodbijane sodbe (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker višje sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).