Jedro

V zapuščinskem postopku se stranke napotijo na pravdo le, če obstaja spor o dejstvih, medtem ko mora pravna vprašanja razrešiti zapuščinsko sodišče samo in v tem primeru strank niti ne sme napotiti na pravdo, razen glede izjem iz 211. in 212. člena ZD.

V obravnavanem primeru je na prvi pogled jasno, da ena od prič ne ustreza 68. členu, pa tudi ne drugemu odstavku 67. člena ZD. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da take listine ni mogoče šteti za oporoko in da je zato nastopilo zakonito dedovanje.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Zapustnica je imela tri otroke, ki so se priglasili k dedovanju: A. A., A.B. in A. C. (slednji bo imenovan tudi pritožnik).

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 33. člen Zakona o dedovanju1 v korist A. C. iz zapuščine izločilo gospodinjske predmete in opremo (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano), ugotovilo obseg zapuščine - solastni delež nepremičnine in denar na računu (II. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano) in za zakonite dediče razglasilo vse tri zapustničine otroke, ki dedujejo vsak eno tretjino zapuščine (III. točka izreka).

3.Zoper III. točko izreka sklepa se pritožuje sodedič A. C. in med drugim navaja, da bi sodišče moralo upoštevati zapustničino voljo, ki je izražena v oporoki. Napačno je presodilo veljavnost oporoke, ki je kvečjemu izpodbojna in ne nična, saj ima neupoštevanje obličnostnih zahtev za posledico le lažjo stopnjo neveljavnosti, to je izpodbojnost. Zato bi bilo treba sodediče napotiti na pravdo.

4.Sodediča A. B. in A. A. sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Zapustnica je domnevno2 18. 12. 2020 podpisala listino, imenovano "darilna oporoka", ki je zapustnica (nesporno) ni sama napisala, ampak naj bi jo napisal pritožnik, ki to kot nesporno priznava. Lahko bi šlo za oporoko pred pričami, ki pa sta jo kot oporočni priči podpisala D. D. in A. C., ki je po tej "oporoki" tudi edini dedič.

7.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ta listina ne izpolnjuje osnovnih formalnih pogojev za oporoko pred pričami, ker sin ne more biti oporočna priča materi (drugi odstavek 67. člena ZD), poleg tega tudi ne more biti oporočna priča tisti, ki mu z oporoko kaj naklonijo (68. člen ZD), zato je taka oporoka neobstoječa in lahko nastopi le zakonito dedovanje.

8.Ti materialnopravni zaključki sodišča prve stopnje so povsem pravilni, enako velja tudi za procesno postopanje sodišča prve stopnje. V zapuščinskem postopku se stranke napotijo na pravdo le, če obstaja spor o dejstvih, medtem ko mora pravna vprašanja razrešiti zapuščinsko sodišče samo in v tem primeru strank niti ne sme napotiti na pravdo,3 razen glede izjem iz 211. in 212. člena ZD, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.4

9.Dejanska vprašanja, od katerih je odvisna veljavnost "darilne oporoke" z dne 18. 12. 2020 (kdo je oporoko lastnoročno napisal in kdo je pod njo podpisan kot oporočna priča) v obravnavani zadevi niso sporna. Zato tudi ni niti potrebno niti dopustno kogarkoli napotovati na pravdo, saj je sporno le pravno vprašanje, ali je listino, ki ima zunanji videz pisne oporoke pred pričami in ki jo je podpisala oseba, ki je edini dedič po tej oporoki (in za nameček še sin zapustnice), mogoče šteti za veljavno oporoko pred pričami v smislu 64. člena v zvezi s 67. in 68. členom ZD.

10.Načeli, na kateri se sklicuje pritožba (in favorem testamenti - v korist oporoke in Voluntas testatoris pro lege habetur - Oporočiteljeva volja se šteje za zakon), se uporabljata pri razlagi vsebine oporoke, ni pa ju mogoče uporabiti pri presoji oblične (ne)popolnosti oporoke. Oporoka je strogo formalen pravni posel, oblika je določena ad valorem,5 pomanjkljivost prave oblike pa je za veljavnost oporoke usodna. Pritožbeno sklicevanje na zapustničino voljo je zato neupoštevno.

11.Glede na povedano je pravna presoja sodišča prve stopnje, da "oporoka" pred pričami, ki jo je kot ena od prič6 podpisala oseba, ki ne more biti oporočna priča ne po drugem odstavku 67. člena ne po 68. členu ZD, ne izpolnjuje temeljnih pogojev za oporoko pred pričami, povsem pravilna.

12.Odgovoriti je treba le še na pritožbeno izpostavljeno vprašanje, ali je oporoka s takšnimi hibami nična oziroma neobstoječa (in je torej pravno gledano sploh ni ter je nikoli ni bilo) ali pa je obstoječa in veljavna, vendar izpodbojna (kar bi terjalo, da jo kdo od sodedičev izpodbija). Tudi na to vprašanje je sodišče prve stopnje odgovorilo pravilno - oporoka s takšno hibo se sploh ne more šteti za oporoko, je torej nična oziroma neobstoječa. Četudi se v pravni teoriji in sodni praksi zasledijo stališča, da je posledica nesposobnosti oporočnih prič (le) izpodbojnost,7 pa se pritožbeno sodišče pridružuje tistim stališčem teorije in prakse (ki jih deloma citira tudi pritožnik), ki ločujejo med ničnimi oziroma neobstoječimi in obstoječimi, vendar izpodbojnimi oporokami. Tako S. Kraljić komentira 64. člen ZD, da če oporoke ne podpišeta (dve) priči, oporoka sploh veljavno ne nastane oziroma je nična;8 smiselno enako V. Horvat v komentarju 67. člena ZD: "Če oporoko kot priča podpiše oseba, ki ne more biti priča, njenega podpisa ne moremo upoštevati in veljavnost oporoke presojamo, kot da bi njenega podpisa ne bi bilo. Takšna oporoka je neveljavna."9 In nadalje, A. Božič Penko v komentarju 210. člena ZD zapiše, da "listine, ki po videzu (brez ugotavljanja načina nastanka oziroma okoliščin, v katerih so nastajale) očitno ne ustreza nobeni od oblik, ki jo predvideva ZD, ni mogoče šteti za oporoko. [...] V teh primerih ni podlage za napotitev na pravdo, saj niso sporna dejstva, ampak uporaba prava."10

13.VSRS je v sklepu II Ips 115/2019 z dne 17. 7. 2020 zapisalo (tč. 24), da je v primeru, ko ima izjava poslednje volje tako težke napake v obliki,12 da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko, na mestu ničnostna sankcija. Isti sklep nadalje v 25. točki pojasni, da je kriterij razlikovanja med neobstoječo in obstoječo, a formalno hibno oporoko ta, ali je oporoka podana v eni od oblik, ki jih predpisuje zakon. Če ni, sploh ne gre za oporoko. Citirani sklep ne poda razlage, kdaj je "na prvi pogled" jasno, da ne gre za oporoko. M. Kreč in Đ. Pavić13 pišeta o tem, kaj ni prima facie: če sta na oporoki npr. podpisani dve priči, pa ni na prvi pogled jasno, da nista bili prisotni; ponarejenost podpisa.14

14.V obravnavanem primeru je na prvi pogled jasno, da ena od prič ne ustreza 68. členu, pa tudi ne drugemu odstavku 67. člena ZD, saj je v oporoki govora o "sinu A. C.", ki mu zapustnica zapušča celotno premoženje, zato ta listina ne more veljati za pisno oporoko pred pričami v smislu 64. člena ZD. Da bi listina izpolnjevala pogoj za kakšno drugo obliko oporoke, pritožba ne trdi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da take listine ni mogoče šteti za oporoko in da je zato nastopilo zakonito dedovanje.

15.Ker niso podane niti izrecno zatrjevane niti uradoma upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

16.V zapuščinskem postopku vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, razen v izjemnih primerih, ki niso izkazani (174. člen ZD), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Uradni list SRS, št. 15/76 in nadaljnji, v nadaljevanju ZD.

2Sodediča trdita, da je oporoka v celoti ponarejena, napisana po smrti zapustnice.

3M. Končina Peternel, Dedno pravo - novejša sodna praksa, Pravosodni bilten št. 2/2015, str. 107; A. Božič Penko, Napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku, Pravosodni bilten št. 2/2003, str. 96.

4Spor o pravici do volila ali kaki drugi pravici iz zapuščine; spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino; izločitev potomcev zaradi prispevanja po 32. členu ZD.

5M. Čujovič in S. Kraljić (ur.), Zakon o dedovanju s komentarjem, Založba WD, Maribor 2025 (v nadaljevanju: Komentar ZD), str. 329, ter K. Zupančič in V. Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, Uradni list RS, Ljubljana 2009, str. 115 in 122.

6Oporoko pred pričami morata podpisati dve priči, ki (obe) izpolnjujeta pogoje iz 67. in 68. člena ZD.

7Zupančič in Žnidaršič Skubic, nav. delo, str. 132. Vendar navedena avtorja pišeta tudi, da navedeno ne drži, če so napake oporoke tako hude, da je očitno, na prvi pogled jasno, da to sploh ni oporoka (prav tam, str. 123).

8Komentar ZD, str. 344.

9Komentar ZD, str. 373.

10Komentar ZD, str. 771.

11Tudi praksa drugostopenjskih sodišč je večkrat potrdila pravilnost stališča, da lahko v takšnih primerih pravno vprašanje veljavnosti oporoke presoja zapuščinsko sodišče, in da je oporoka s tovrstno hibo ne le izpodbojna, ampak nična: npr. sklepi VSL I Cp 3215/2009 z dne 25. 11. 2009, III Cp 974/2009 z dne 27. 5. 2009, I Cp 2564/2009 z dne 28. 10. 2009, I Cp 2962/2013 z dne 29. 1. 2014 in I Cp 145/2023 z dne 7. 4.2023.

12Pri čemer kot primer takih hudih, usodnih napak citira tudi primer pisne oporoke pred pričami, ki jo kot oporočna priča podpiše oporočni dedič.

13Komentar zakona o nasljeđivanju (sa sudskom praksom), Narodne Novine, Zagreb 1964, str. 228-229.

14Tako tudi Komentar ZD, str. 331 oz. opomba 1459, in M. Končina Peternel, nav. delo, str. 110.