Jedro

V drugem sodnem sporu je tožnica uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi, ki ji jo je tožena stranka podala v času odpovednega roka po podani redni odpovedi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega individualnega delovnega spora. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V predmetni zadevi vprašanje nezakonitosti (kasneje podane) izredne odpovedi ni predhodno vprašanje za odločitev v predmetni zadevi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek do pravnomočne odločitve v zadevi, ki se vodi pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 778/2014. 2. Zoper sklep pravočasno po pooblaščencih vlaga pritožbo tožeča stranka zaradi vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev sklepa ter zavrnitev predloga tožene stranke za prekinitev postopka. Navaja, da v predmetni zadevi niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za prekinitev postopka. Trdi, da se ni strinjala s predlagano prekinitvijo postopka, niti ni sama predlagala prekinitve postopka, temveč le preložitev izvedbe prve glavne obravnave v predmetni zadevi na čas po 15. 8. 2016. Zatrjuje več bistvenih kršitev pravil postopka. Trdi, da za prekinitev postopka ni bil podan nobeden izmed zakonskih pogojev, ki so izrecno našteti v 205. in 206. členu ZPP. Zatrjuje absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ob sklicevanju na 205. člen ZPP v obrazložitvi sklepa ni naveden razlog za prekinitev postopka, zato sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti. Nadalje navaja, da poleg dejstva, da soglasja strank za prekinitev postopka ni bilo, to niti ni podlaga za prekinitev postopka, temveč zgolj za njegovo mirovanje. Navaja, da bo v primeru ugotovitve nezakonitosti izredne odpovedi v postopku opr. št. I Pd 778/2014 v njenem interesu, da se tudi ta postopek konča čimprej, saj ji bo šele uspeh v teh pravdi omogočil reintegracijo. To je po njenem mnenju mogoče zagotoviti zgolj z vzporednim tekom obeh postopkov, saj bi v nasprotnem primeru morala na reintegracijo čakati več let. Pove, da ni zatrjevala obstoja razlogov za prekinitev postopka, res pa je, da bo odločitev v zadevi opr. št. I Pd 778/2014 vplivala na njen reintegracijski zahtevek, ne pa tudi na zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi in za plačilo pogodbene kazni zaradi nezakonite odpovedi. Zaključuje, da v delu, ki se tiče nezakonitosti redne odpovedi, pravnomočna odločitev v drugi zadevi sploh ni relevantna za to pravdo.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki nanjo pravočasno odgovarja in predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP).

6. Tožena stranka je 31. 3. 2016 vložila predlog za prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu do pravnomočne odločitve o predhodnem vprašanju - tožbi zaradi izredne odpovedi, ki se obravnava pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. I Pd 778/2014. Trdila je, da obstoj delovnega razmerja od vročitve izredne odpovedi do poteka odpovednega roka predstavlja predhodno vprašanje pri presoji zakonitosti redne odpovedi. Sodišče prve stopnje je temu predlogu ugodilo in postopek v predmetni zadevi prekinilo na podlagi 205. člena ZPP z obrazložitvijo, da sta obe stranki postopka predlagali prekinitev postopka. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da v predmetni zadevi niso podani razlogi za prekinitev postopka.

7. Po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. V postopku opr. št. I Pd 778/2014 je tožnica uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi, ki ji jo je tožena stranka podala v času odpovednega roka po podani redni odpovedi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega individualnega delovnega spora. Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. V predmetni zadevi vprašanje nezakonitosti (kasneje podane) izredne odpovedi ni predhodno vprašanje za odločitev v predmetni zadevi. Meritorna odločitev o zakonitosti redne odpovedi in tožbenih zahtevkih, ki so posledica ugotovitve nezakonitosti odpovedi, v predmetni zadevi ni odvisna od odločitve o zakonitosti izredne odpovedi, ki jo je tožena stranka podala tožeči stranki v času odpovednega roka. Prav tako tožnici tudi ni mogoče odrekati pravnega interesa za vodenje tega individualnega delovnega spora. Tudi če v sporu glede zakonitosti izredne odpovedi tožnica ne bo uspela, ima tožnica že po samem zakonu pravni interes za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (tretji odstavek 200. člena Zakona o delovnih razmerjih, Ur. l. RS, št. 21/2013 – ZDR-1). Do kdaj bo lahko uveljavljala reparacijske zahtevke ter ali bo upravičena do reintegracije, pa za obstoj njenega pravnega interesa v tem postopku ni bistveno.

8. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe zakona o prekinitvi postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlog za prekinitev postopka zavrne (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 366. in 358. členom ZPP).

9. Tožena stranka v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.