Jedro

Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila, kot se je zavezala s sporazumom, ne pride v poštev določba sporazuma o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožeča stranka dolžna v 15 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 11.374,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tem izreku, do plačila.

2. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek tožene stranke po plačilu stroškov zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo v nov postopek. Navaja, da iz odločitve sodišča izhaja, da stoji na stališču, da med pravdnima strankama velja sklenjen notarski sporazum in vse medsebojne obveznosti pravdnih strank, dogovorjene v tem sporazumu. Ena od medsebojno dogovorjenih obveznosti je tudi dogovor, ki ga določa 9. točka notarskega zapisa opr. št. SV 000/2018 z dne 18.12.2018, kjer sta pravdni stranki zapisali: „Za premoženje, ki je predmet tega sporazuma, je bila že vložena tožba pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. II P 000/2018, in tožeča stranka je dolžna to tožbo umakniti, vsaka stranka pa nosi svoje stroške tega pravdnega postopka.“ Sodišče je spremenilo predmet, o katerem je bila sklenjena poravnava. Sprememba vsebine poravnave posledično pomeni, da sodišče ni upoštevalo svoje pravnomočne odločitve o zavrženju na podlagi prepovedi sojenja v primeru „res transacta“.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Ker pa je bil njen odgovor prepozen, ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz 9. točke notarskega zapisa (opr. št. SV 000/2018, z dne 18.12.2018) Sporazuma zakoncev o delitvi skupnega premoženja je res navedeno, da „je za premoženje, ki je predmet tega sporazuma, že bila vložena tožba pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. II P 000/2018, tožeča stranka je dolžna to tožbo umakniti, vsaka stranka pa nosi svoje stroške tega pravdnega postopka“. Vendar kot izhaja iz podatkov predmetnega spisa II P 000/2018, tožeča stranka po sklenitvi sporazuma tožbe ni umaknila, kot se je zavezala, temveč je s pravdo nadaljevala, izpodbijala veljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja in podrejeno zahtevala tudi ugotovitev skupnega premoženja pravdnih strank in še podrejeno tudi plačilo zneska 509.559,50 EUR z obrestmi. Ker tožeča stranka tožbe ni umaknila, kot se je zavezala s sporazumom, ne pride v poštev določba sporazuma o tem, da vsaka stranka nosi svoje stroške tega pravdnega postopka. Pravdni stroški so namreč zaradi neizpolnitve zaveze o umiku tožbe še nadalje nastajali in zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je o stroških postopka odločilo glede na uspeh strank v predmetni pravdi. Tožeča stranka v pravdi ni uspela, zato je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka (1. odst. 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP1).

6. Glede na navedeno in ker niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami