Jedro

Pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. S predlogom je namreč zahtevala, da prva toženka vsem upravnim enotam izda obvezno navodilo, v katerem jim naloži, da od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves poslovni čas, in tudi, da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Po prvem odstavku 18. člena Zakona o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) se lista kandidatov vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Ta rok je nepodaljšljiv. V obravnavani zadevi se je rok za zbiranje obrazcev podpore volivcev iztekel dne 10. 5. 2024 ob polnoči. Zato si pritožnica tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je vložila tožbo zaradi varstva pasivne volilne pravice iz 43. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) na podlagi 4. člena ZUS-1, v kateri navaja, da ji toženki ne zagotavljata pogojev za nemoteno potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Hkrati s tožbo je vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagala, naj sodišče prvi toženki naloži, da izda obvezno navodilo, s katerim vsem upravnim enotam v Republiki Sloveniji naloži, da nemudoma od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves čas v poslovnem času upravne enote, ter da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke.

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da tožnica ni izkazala za verjetno, da bi ji zaradi trenutne situacije na upravnih enotah, kjer poteka potrjevanje obrazcev podpore, nastala težko popravljiva škoda, ki bi jo začasna odredba lahko odvrnila. Presodilo je, da slabšega rezultata pri zbiranju podpore ne gre pripisovati t. i. "sredinim stavkam" na upravnih enotah, ter da tožnica ni izkazala, da bi bilo njenim podpornikom onemogočeno na upravni enoti potrditi obrazec podpore, saj to lahko storijo vsak delovni dan, tudi ob sredah, ko sicer poteka stavka. Ugotovilo je tudi, da je Ministrstvo za notranje zadeve (v nadaljevanju MNZ) dne 7. 3. 2024 izdalo navodilo, naslovljeno na vse upravne enote v državi glede volitev v Evropski parlament, v katerem naproša upravne enote, da se na pričetek volilnih opravil ustrezno pripravijo ter po alinejah našteva, kaj naj pri zbiranju podpor upoštevajo in zagotavljajo, med drugim tudi, da zagotovijo, da se bodo potrditve obrazcev (podpore) opravljale ves poslovni čas, glede na kadrovske in prostorske zmožnosti pa da zagotovijo posebno okence za evidentiranje podpor. Ocenilo je tudi, da tožnica s splošnimi trditvami ni izkazala in obrazložila, da bi bila škoda (nesodelovanje na volitvah in s tem povezano tveganje izgube podpore med volilci in zmanjšanje njenih možnosti za uspeh na naslednjih volitvah) zanjo težko popravljiva ter da toženki ne delujeta zakonito in jo omejujeta pri izvrševanju njene pasivne volilne pravice.

3. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep 23. 4. 2024 vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V njej navaja, da je prvostopenjsko sodišče v postopku izdaje izpodbijanega sklepa napačno uporabilo pravila o dokazovanju v postopku začasne odredbe, saj ni izvajalo materialnega procesnega vodstva in ji ni omogočilo, da dopolni svoje navedbe glede obstoja težko popravljive škode, z zavrnitvijo dokaznega predloga zaslišanja prič pa je z navedbo, da njihovo zaslišanje ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage, opravilo vnaprejšnjo dokazno oceno, s čimer ji je kršilo pravico do izjave iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) in pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Sodišču prve stopnje tudi očita, da je izpodbijani sklep mestoma neobrazložen ter da ni ugotavljalo odločilnega dejstva v predmetni zadevi, torej, ali bo glede na dosedanjo dinamiko zbiranja obrazcev podpore sploh lahko sodelovala na volitvah v Evropski parlament in je v tem delu dejansko stanje predmetne zadeve tako ostalo v celoti neugotovljeno. Navaja tudi, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, saj ni upoštevalo, da je tožbo vložila zaradi varstva volilne pravice iz 43. člena Ustave in da je želela z izdajo začasne odredbe preprečiti nastanek težko popravljive škode, ki bi ji nastala zaradi posega v pasivno volilno pravico. Vztraja, da že sama nezmožnost sodelovanja na volitvah zanjo predstavlja težko popravljivo škodo in ob upoštevanju, da med opustitvijo toženk in škodo obstaja vzročna zveza, bi se ta škoda lahko odvrnila z izdajo začasne odredbe. Vrhovnemu sodišču zato predlaga, naj pritožbo sprejme v obravnavo, samo dopolni dokazni postopek, ugodi pritožbi, odpravi izpodbijani sklep in izda predlagano začasno odredbo, oziroma podredno, naj pritožbo sprejme v obravnavo, samo dopolni dokazni postopek, ugodi pritožbi, odpravi izpodbijani sklep in zadevo vrne v novo sojenje.

4. Prva toženka v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje ter Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbo zavrne.

**K I. točki izreka:**

5. Pritožba ni dovoljena.

6. V obravnavani zadevi pritožnica zahteva izdajo ureditvene začasne odredbe na podlagi določbe tretjega odstavka 32. člena ZUS-1, v kateri predlaga, naj se prvi toženki naloži takojšnja izdaja obveznega navodila, s katerim vsem upravnim enotam v Republiki Sloveniji naloži, da nemudoma od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament in da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves čas v poslovnem času upravne enote, ter da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, pritožnica pa to odločitev izpodbija s pritožbo.

7. Po četrtem odstavku 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja, če ZUS-1 ne določa drugače (prvi odstavek 22. člena ZUS-1), pritožba ni dovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči oziroma da bi si v primeru ugoditve pritožbi izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravnega interesa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi pritožbeno sodišče v pritožbenem postopku.1 Pravni interes mora obstajati ob odločanju o pritožbi. Tudi če je ta obstajal ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, pa je kasneje odpadel, kot je to primer v obravnavani zadevi, je treba pritožbo zavreči.2

8. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica ne izkazuje več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen. S predlogom je namreč zahtevala, da prva toženka vsem upravnim enotam izda obvezno navodilo, v katerem jim naloži, da od dneva vročitve začasne odredbe do vključno 10. 5. 2024 zagotovijo posebno okence za potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov za sodelovanje na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament, da obrazce podpore listi kandidatov potrjujejo ves poslovni čas, in tudi, da v navodilu opredeli potrjevanje obrazcev podpore listi kandidatov kot nujno opravilo, ki se izvaja tudi v času stavke. Pritožnica je torej v predlogu zahtevala, da se upravnim enotam odredi določeno ravnanje, ki bo pripomoglo, da bo pravočasno zbrala dovolj obrazcev podpore volivcev za sodelovanje na volitvah v Evropski parlament. Po prvem odstavku 18. člena Zakona o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament (v nadaljevanju ZVPEP) se lista kandidatov vloži pri Državni volilni komisiji najkasneje trideseti dan pred dnevom glasovanja. Ta rok je nepodaljšljiv. V obravnavani zadevi se je rok za zbiranje obrazcev podpore volivcev iztekel dne 10. 5. 2024 ob polnoči. Zato si pritožnica tudi ob uspehu v tem pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. To pa pomeni, da za odločitev o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne izkazuje več pravnega interesa. O pravnem vprašanju, ali sta toženki nedopustno posegli v njene pravice, pa bo odločeno s končno odločitvijo Upravnega sodišča v glavni zadevi.

9. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena v zvezi s 343. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. **K II. točki izreka:**

10. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Glej npr. sklepi VSRS I Up 172/2017 z dne 6. 9. 2017 in I Up 17/2022 z dne 2. 2. 2022, I Up 156/2022 z dne 14. 9. 2022. 2 Dr. Lojze Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, 3. knjiga, str. 509.