Jedro

Na povzete pritožbene očitke je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo za otroka ne predstavlja le "dolgotrajno fizično in psihično nasilje", ki ga nasprotna udeleženka - mama zanika, temveč že psihične stiske, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi skrbno izvedenih in ocenjenih dokazov s stopnjo verjetnosti ugotovilo in na podlagi potrebnega dokaznega standarda zaključilo, da so te psihične stiske posledica materinih neprimernih vzgojnih metod.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I. ugodilo predlogu predlagatelja za izdajo začasne odredbe z dne 4. 5. 2021 in izdalo začasno odredbo, s katero je zaupalo mladoletno hčerko A. A. tožencev A. A. v varstvo in vzgojo očetu B. B., določilo, da sta stalno prebivališče mladoletne A. A. in naslov za vročanje na naslovu P., ter določilo stike med hčerko in materjo (nasprotno A. A. ženko C. C.), ki potekajo vsako soboto od 9.00 ure zjutraj do nedelje do 9.00 ure zjutraj, en dan med tednom (ki ga nepravdni stranki določita sporazumno, upoštevaje želje in koristi mladoletne A. A.), tako da gre hčerka po pouku k mami, katera jo nato drugi dan zjutraj odpelje v šolo, v času poletnih počitnic preživi hčerka 14 dni neprekinjeno z mamo, v času krajših šolskih počitnic med letom pa preživi polovico časa pri mami, polovico časa pri očetu, pri čemer se starša o točnem terminu predhodno medsebojno dogovorita. Določilo je tudi, da se nepravdnima strankama za primer kršitve obveznosti iz te točke izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR, ki jo bo sodišče izdalo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni ter v primeru kršitve izdalo nov sklep, s katerim bo izreklo novo višjo kazen. Pod točko II. je zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe z dne 17. 5. 2021, s katerim je predlagala, da se stiki med očetom (predlagateljem B. B.) in mladoletno hčerko A. A. začasno izvajajo enkrat tedensko v trajanju dveh ur pod nadzorom strokovnega delavca pristojnega centra za socialno delo. Pod točko III. je odločilo, da se odločitev o stroških postopka zavarovanja pridrži za končno odločbo.

2. Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka. Navaja, da ne drži, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, ker naj bi nasprotna udeleženka pričela izvajati nad mladoletno A. A. fizično in psihično nasilje. Mati je pojasnila okoliščine, zaradi katerih je prišlo do dogodka, ki ga izjemno obžaluje, zanika pa, da bi bila A. A. žrtev dolgotrajnega fizičnega nasilja z njene strani. Tudi ne drži, da bi na centru za socialno delo (v nadaljevanju CSD) priznala, da je mladoletno A. A. več krat fizično kaznovala. CSD je celotni postopek obravnaval pristransko, večkrat je center obvestila, da predlagatelj odtujuje mladoletno hčerko, nad njo vrši čustveno nasilje in iz teh razlogov predlagala tudi začasno odredbo. CSD te izpostavljene problematike ni obravnaval, temveč je sodišču podal mnenje, da niso zaznali čustvene zlorabe s strani očeta, niti CSD niti sodišče ni utemeljilo ogroženosti mladoletne A. A., ugotovila sta celo, da nasprotna udeleženka od prijave dalje mladoletne A. A. ni več fizično kaznovala. Zgolj enkratni dogodek ne more predstavljati ogroženosti otroka v takem obsegu, da sodišče izda začasno odredbo, s katero zaupa otroka v varstvo in vzgojo predlagatelju. Glede navedbe sodišča, da je nad mladoletno hčerko vršila psihično nasilje, s tem ko je izvajala pretirani nadzor nad njenimi komunikacijskimi sredstvi, navede, da je razumljivo, da vsak starš na nek način in v različnih oblikah izvaja nadzor nad aktivnostmi svojega otroka na spletu, kar zadeva samo vzgojo in je razumljivo, da otrok v najstniških letih takšnemu nadzoru nasprotuje. Ni pa mogoče govoriti, da je hči s strani nasprotne udeleženke ogrožena, ker je ta občasno pregledala njeno torbo in izvajala kontrolo nad njenimi komunikacijskimi sredstvi in tehnologijo. Sodišče nadalje kot psihično nasilje opredeljuje ponujanje psihiatrične obravnave s strani nasprotne udeleženke mladoletni hčerki. Glede nato, da je porušeno zaupno razmerje med nasprotno udeleženko in A. A., česar se kot mati zaveda, je želela preko tretje strokovne osebe ponovno vzpostaviti zaupen odnos, pomoč v smislu, da se bo hči odprla, saj sama tega ni zmogla. Mladoletna hči je bila ves čas postopka zelo negativno nastrojena zoper mamo in je brez razloga iskala konfliktne situacije. Tudi predlagatelju bi moralo biti v interesu, da se med A. A. in mamo ponovno vzpostavi zaupen odnos, saj to predstavlja dolgoročno korist otroka in v kolikor sami tega nista sposobni, potrebujeta pomoč strokovnjaka. Predlagatelj takšni pomoči izrecno nasprotuje, mladoletna A. A. pa povzema njegovo stališče. Tudi po izdani začasni odredbi se zavračanje nasprotne udeleženke s strani mladoletne A. A. ni spremenilo, še vedno se večino časa odziva samovoljno, odrezavo in ponižujoče do matere in njenih bližnjih, kar vsekakor kaže na to, da potrebujeta pomoč tretje osebe. Mladoletna A. A. je na CSD izrazila željo, da bi imela stike z mamo, kot je določilo sodišče prve stopnje s sklepom. Glede na to, da je A. A. izrazila željo po 14 dnevnih nepretrganih stikih z mamo, je več kot očitno, da se ob njej ne počuti ogroženo in da njena izražena volja ni pristna, temveč je pod vplivom tretje osebe. Nasprotna udeleženka je večkrat izpostavila, da predlagatelj čustveno zlorablja hčerko na način, da z njo manipulira s kultom super starša, s čemer je pri A. A. povzročil pretirano nezdravo navezanost nanj ter jo napihuje v sovražnost do mame in okolice, ki je on ne odobrava. Nasprotna udeleženka je pridobila strokovno mnenje centra z dne 7. 6. 2021, v pritožbi povzema določene zaključke iz tega mnenja. Nadalje meni, da v kolikor je sodišče tekom postopka ugotovilo, da komunikacija med staršema ni ustrezna, bi moralo tudi stike med hčerko in udeležencema natančneje določiti. Pri določitvi obsega stikov je sodišče v celoti sledilo želji mladoletne A. A., vendar pri tem ni upoštevalo, da v kolikor je izražena volja otroka v nasprotju z njenimi koristmi, še posebej pa, če je posledica nedopustnega pritiska drugega starša, se takšna volja ne sme upoštevati. Pri tem se sklicuje na dodatni komentar k členu 12 Konvencije o otrokovih pravicah, ki določa, da ima otrok pravico izraziti svoje mnenje svobodno. Vendar svobodno pomeni, da otrok izrazi svoje mnenje brez zunanjih pritiskov in da se sam odloči ali želi izkoristiti možnost tega, da je v postopku slišan. Opozarja na starševsko pravico kot ustavno pravico (53. in 54. člen Ustave Republike Slovenije), ki jo tudi Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v 8. členu posebej opredeljuje kot pravico do družinskega življenja. Glede na porušeno zaupno razmerje med mladoletno A. A. in mamo, je bistvenega pomena, da se zaupen odnos ponovno vzpostavi, kar je mogoče le z dovolj velikim obsegom kvalitetnih stikov. S stiki, kot jih je določilo sodišče, je nemogoče ponovno vzpostaviti zaupen odnos. Nasprotna udeleženka zato ocenjuje, da izdani sklep ni v korist otroka in da se s takšnim obsegom stikov povzroča mladoletni A. A. dolgoročna škoda.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo podaja svoje stališče o pritožbenih navedbah nasprotne udeleženke ter se zavzema za potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmet pritožbene obravnave je I. točka sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je bilo odločeno o predlogu očeta1 za izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu mladoletne hčerke A. A. ter o stikih, kot ukrepu za varstvo koristi otroka. Določba 159. člena Družinskega zakonika namreč določa, da so ukrepi za varstvo otroka: začasne odredbe, nujni odvzem otroka in ukrepi trajnejšega značaja. Pristojnost sodišča ter vlogo centrov za socialno delo (v nadaljevanju CSD) opredeljujejo določbe od 153. do 160. člena Družinskega zakonika2. Zakon določa, da sodišče po uradni dolžnosti ali na predlog izreče ukrepe za varstvo koristi otroka. Zakon o nepravdnem postopku3 pa v 105. členu4 določa, da so postopki za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok nujni ter v 108. členu, da se navedbe CSD v predlogu, mnenju in drugih pisanjih štejejo za navedbe in izpovedbe oseb, ki imajo o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Nadalje določa 161. člen DZ, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Po drugem odstavku 157. člena DZ je otrok ogrožen, če je utrpel ali če je verjetno, da bo zaradi ravnanj staršev utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju. Sodišče druge stopnje po pregledu zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo skladno s povzetimi zakonskimi določbami in je pridobilo od CSD mnenje5 in nato na podlagi ocene vseh listinskih dokazov (med njimi tudi mnenja mladoletne A. A. z dne 12.5.2021) ter izpovedb predlagatelja in nasprotne udeleženke zaključilo, da je verjetno izkazana ogroženost mladoletne hčerke nepravdnih strank in zato mladoletno A. A. začasno zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu ter določilo obseg in način izvajanja stikov med materjo in mladoletno hčerko.

6. Pritožba očita, da niti sodišče niti CSD nista utemeljila ogroženosti mladoletne A. A., saj zaradi enkratnega dogodka, ki ga nasprotna udeleženka obžaluje, ni mogoče zaključiti o dolgotrajnem fizičnem nasilju in, da ne drži, da je na CSD priznala, da je mladoletno A. A. večkrat fizično kaznovala. Očita pristransko obravnavo s strani delavcev CSD. Sodišče druge stopnje očitkom matere glede pristranskosti CSD v postopku izdelave mnenja ne more pritrditi, saj ni najti nobenega razloga, ki bi kazal na to, da mnenje ni napravljeno strokovno in v otrokovo največjo korist. Iz mnenja tudi nikjer ne izhaja, da bi CSD kakorkoli privilegiral očeta, saj so v njem obrazložena stališča zakaj bo z zaupanjem mladoletne hčerke očetu zmanjšana verjetnost za nastanek škode na otrokevem duševnem zdravju. Mnenje CSD je sodišče ustrezno presojalo skupaj z ostalimi izvedenimi dokazi ter njegovo dokazno težo upoštevalo skladno z ustaljeno sodno prakso.6

7. Nadalje nasprotna udeleženka v pritožbi poudarja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje: da je nasprotna udeleženka nad mladoletno A. A. izvajala fizično in psihično nasilje, ker je šlo le za enkratni dogodek, ki je bil situacijsko pogojen ter da sodišče nadzor, ki ga nasprotna udeleženka kot mati izvaja nad A. A. pri aktivnostih na spletu, z občasnim pregledovanjem šolske torbe, izvajanjem kontrole nad njenimi komunikacijskimi sredstvi in tehnologijo, napačno interpretira kot psihično nasilje. Ob tem pa nasprotna udeleženka priznava, da je med njo kot mamo in mladoletno A. A. porušeno zaupno razmerje, da je zato želela s psihiatrično obravnavo, ki je hči ni sprejela, vzpostaviti odnos v smislu, da se bo A. A. mami ponovno odprla.

8. Na povzete pritožbene očitke je potrebno pojasniti, da pretečo grožnjo za otroka ne predstavlja le „dolgotrajno fizično in psihično nasilje“, ki ga nasprotna udeleženka - mama zanika, temveč že psihične stiske, ki jih je sodišče prve stopnje na podlagi skrbno izvedenih in ocenjenih dokazov s stopnjo verjetnosti ugotovilo in na podlagi potrebnega dokaznega standarda zaključilo, da so te psihične stiske posledica materinih neprimernih vzgojnih metod, pretiranega nadzora kontaktov z očetom - predlagateljem, nudenja psihiatrične obravnave, ki jo deklica izrazito odklanja in siljenja k zdravniku. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da ugotovljene okoliščine z verjetnostjo izkazujejo, da je z vidika zagotavljanja otrokove koristi dejanska situacija takšna, da je potrebno ukrepati že pred izdajo končne odločbe in z začasno odredbo zavarovati otrokov položaj.7 Zadostne in jasne razloge za odločitev, da se mladoletna hčerka začasno dodeli v vzgojo in varstvo očetu, je sodišče navedlo v točki 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa, z njimi se sodišče druge stopnje v celoti strinja in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

9. Glavni pritožbeni očitek glede stikov, ki jih je določilo sodišče med mladoletno A. A. in mamo, je, da je glede na porušeno zaupno razmerje med A. A. in nasprotno udeleženko bistvenega pomena, da se zaupen odnos ponovno vzpostavi, kar je mogoče le z dovolj velikim obsegom kvalitetnih stikov. Z obsegom stikov, kot jih je določilo sodišče, pa je po mnenju pritožbe nemogoče ponovno vzpostaviti zaupen odnos. Sodišče je v točki 13 pojasnilo, da je pri določitvi stikov sledilo mnenju CSD, iz katerega izhaja, da A. A. stikov z mamo ne zavrača. Sodišče je pri določitvi obsega stikov pravilno upoštevalo željo mladoletne hčerke, ki jo je zelo jasno izrazila na CSD ter tudi potrebo, da bo obseg stikov omogočil stabilizacijo otroka v novem okolju pri očetu, obenem pa ohranil kontinuiteto v odnosu z nasprotno udeleženko in mami omogočil spremembo oziroma izboljšanje njunega odnosa. Ob tem je potrebno zavrniti v pritožbi izražene pripombe, da sodišče ni upoštevalo, da želja mladoletne A. A. ni tudi njena največja dolgoročna korist. Sodišče ob tem poudarja, da gre za odločitev o začasni odredbi, torej za prehodno obdobje, ki pa bo praktično pokazalo, kako se porušen zaupni odnos med mamo in hčerko razvija. Izboljšanje odnosa bo obseg stikov, kot jih je sodišče začasno določilo, ob ustreznem materinem pristopu, omogočil. Sodišče sicer razume željo matere po obsežnejših stikih s hčerko, vendar ji ni mogoče pritrditi, da ji je sodišče z izpodbijano odločitvijo kršilo njeno starševsko pravico, ki ji jo zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Mladoletna A. A. in mama bosta na podlagi začasne odredbe stike izvajali, saj izpodbijana odločitev stike omogoča in vzpodbuja. Gotovo pa bo k izboljšanju odnosa oziroma k ponovni vzpostavitvi zaupnega odnosa, nasprotna udeleženka veliko prispevala s kvalitetnim preživljanjem časa v okviru odrejenih stikov. Sodišče druge stopnje iz navedb predlagatelja razbere, da mladoletno A. A. vzpodbuja k stikom z materjo, ob upoštevanju volje mladoletne A. A. pa bo druženje z materjo gotovo bolj sproščeno in bo postajalo tudi vedno bolj zaželeno in pristno. Vse to bo pripomoglo k vnovični vzpostavitvi zaupnega odnosa med njo in hčerko.

10. Ni utemeljena pritožbena graja, da bi sodišče moralo ob zaključku, da starša nista sposobna ustrezne komunikacije, tudi stik, ki se bo izvajal med tednom, konkretneje določiti. Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi oče stike hčerke z materjo preprečeval, zato ni utemeljena pritožba, da bi sodišče moralo stike jasneje in striktneje določiti. Na ostale pritožbene očitke, ki niso bistveni za odločitev o začasni odredbi, sodišče druge stopnje odgovarja le, da sodišče prve stopnje ob izdaji začasne odredbe še ni napravilo skupne dokazne ocene, ker ta v postopku odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe tudi ni potrebna. Gre za postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti. Skupno dokazno oceno, ki bo omogočala prepričljiv zaključek, zakon sodišču nalaga za končno odločitev v zadevi. Sodišče druge stopnje obema staršema predlaga, da v resnično dobro njune skupne hčerke, presežeta medsebojne konflikte, saj ostajata A. A. mama in oče, ne glede na partnerski razhod. S tem bo tudi končna odločitev o zaupanju v varstvo in vzgojo, o stikih in preživnini hitra in sprejemljiva za vse tri.

11. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).

12. Predlagatelj krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni bistveno prispeval k rešitvi zadeve (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Oče mladoletne hčerke nepravdnih strank je kot predlagatelj vložil 26.4. 2021 na Okrajno sodišče na Ptuju predlog za spremembo odločbe o zaupanju v varstvo in vzgojo, določitvi stikov in preživnine ter nato 4.5. 2021 predlog za izdajo začasne odredbe, ki je predmet te obravnave. 2 Družinski zakonik - v nadaljevanju DZ. 3 Zakon o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1. 4 Tretji pododdA. A. k - postopek za odločanje o ukrepih za varstvo koristi otrok. 5 Mnenji CSD z dne 14. 5. 2021 in z dne 26. 5. 2021. 6 Sodba II Ips 628/2007. 7 Iz mnenja CSD izhaja tudi, da se stiske pri mladoletni A. A. še dodatno povečujejo zaradi negotovosti in nedorečene situacije.