25. 11. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. s Ž., B. B. s Z., C. C. iz V. in Č. Č. iz U., ki jih zastopa D. D., odvetnik v T., na seji senata dne 3. novembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B., C. C. in Č. Č. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 489/2003 z dne 26. 2. 2004 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 467/2002 z dne 11. 6. 2002 in s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. R 212/2001 z dne 27. 11. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdnem postopku je sodišče prve stopnje sklenilo, "da se predlog pritožnikov (v pravdi tožencev) za obnovo postopka ne dovoli". Zoper prvostopenjski sklep so pritožniki vložili pritožbo. Višje sodišče je njihovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje s tem, da je popravilo izrek tako, da je predlog za obnovo postopka zavrnilo. Zoper drugostopenjski sklep so pritožniki vložili revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Odločitev sodišč temelji na ugotovitvi, da predložena listina (tj. nepodpisan osnutek oporoke) nima takšne dokazne vrednosti, da bi bila lahko na njeni podlagi izdana za pritožnike ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz uporabljen v prejšnjem postopku.

2.V ustavni pritožbi pritožniki izražajo nestrinjanje z navedeno odločitvijo sodišč. Po njihovem mnenju najdena listina pomeni skrajno pomemben dokument, iz katerega jasno izhaja volja pokojnega očeta pravdnih strank. Zatrjujejo, da je stališče sodišč, na katerem temeljijo izpodbijani sklepi, "popolnoma napačno". Prvostopenjskemu in Višjemu sodišču očitajo, da sta odločili brez izvajanja dokazov in kršili načelo neposrednosti in popolnosti izvedbe potrebnih dokazov. Zatrjujejo kršitve pravic iz 14. člena, četrtega odstavka 15. člena, 22., 23. in 33. člena Ustave, iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) in 1. člena Prvega protokola k EKČP.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi prava in ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker je vsebina prvega odstavka 6. člena EKČP zajeta v 22. in 23. členu Ustave, vsebina 1. člena Prvega protokola k EKČP pa v 33. členu Ustave, je Ustavno sodišče očitke pritožnikov o kršitvi teh konvencijskih pravic presojalo v okviru zatrjevanih kršitev ustavnih pravic.

4.Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, pritožniki utemeljujejo z zatrjevanjem, da je stališče, na katerem temelji izpodbijana odločitev, popolnoma napačno. To stališče naj bi bilo napačno zato, ker pritožniki drugače ocenjujejo dokazno vrednost predložene listine. Pravilnosti dokazne ocene sodišča Ustavno sodišče glede na povedano v 3. točki obrazložitve ne more presojati. Prav tako z očitkom o napačnosti izpodbijane odločitve ni mogoče utemeljiti zatrjevane kršitve pravic iz prvega odstavka 23. člena in četrtega odstavka 15. člena Ustave. Gre namreč za ustavna procesna jamstva, ki jih ni mogoče utemeljiti z zatrjevanjem, da je odločitev sodišč po vsebini napačna.

5.Z vidika 22. člena Ustave bi bil lahko pomemben tudi očitek pritožnikov, da sta sodišče prve stopnje in Višje sodišče odločili brez izvajanja dokazov in kršili načelo neposrednosti in popolnosti izvedbe potrebnih dokazov. Vendar je ta očitek povsem pavšalen, zato ga ni mogoče preizkusiti.

6.Za kršitev pravice do zasebne lastnine in dedovanja (33. člen Ustave) bi šlo le v primeru, če bi sodišče ob odločanju zavzelo kakšno pravno stališče, ki z vidika te ustavne pravice ni sprejemljivo. Tega pritožniki v ustavni pritožbi ne zatrjujejo. Dejstvo, da je odločitev sodišča drugačna od tiste, s katero bi se pritožniki strinjali, pa ne zadošča za sklep o kršitvi pravice iz 33. člena Ustave.

7.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić