Neutemeljene so pritožbene navedbe, da deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP ureja oziroma širi odgovornost poslovodstva v nasprotju s pravili, urejenimi v ZGD-1. Gre za specialno ureditev odgovornosti članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase. Ta odgovornost ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP.
Neutemeljeno je nadalje pritožbeno stališče, da ZFPPIPP plačilo predujma nedopustno zgolj prevali na poslovodstvo družbe. Član poslovodstva se namreč odgovornosti za to obveznost lahko razbremeni, če (trdi in) dokaže, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nekdanjega poslovodje stečajnega dolžnika A. A., ki ga je vložil 4. 2. 2026 (p. d. 35) zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St ... z dne 9. 1. 2026, s katerim mu je bilo naloženo, da v 15 dneh povrne predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 2.294,11 EUR.
2.Zoper navedeni sklep se je nekdanji poslovodja pritožil iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3.Stečajni upravitelj v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa.
4.Pritožba ni utemeljena.
5.Sodišče prve stopnje je nekdanjemu poslovodji stečajnega dolžnika na podlagi devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP naložilo povrnitev zneska, založenega za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ker je ugotovilo, da vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska v dobro podračuna sodišča. Z izpodbijanim sklepom je zavrnilo njegov ugovor, ker v njem ni navedel razlogov, s katerimi bi se te odgovornosti razbremenil.
6.Stečajni postopek nad dolžnikom je bil začet na njegov predlog. V njegovem imenu ga je 19. 5. 2025 vložil poslovodja po pooblaščenem odvetniku (p. d. 1). Zato ni jasno, kam pritožnik meri z očitkom, da sodišče prve stopnje pri izpodbijani odločitvi ni upoštevalo, da to ni stečaj pravne osebe na predlog poslovodstva.
7.Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, se po prvem odstavku 234. člena ZFPPIPP domneva, da je insolventen. Zato pritožnik ne more biti uspešen z očitkom, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti sodnega izvedenca finančne stroke, ki bi potrdil, da dolžnik ni insolventen.
8.Dolžnik je oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka (šesti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Zato sodišče, ki vodi stečajni postopek, s sklepom o začetku stečajnega postopka odloči, da se njihovo plačilo opravi iz podračuna sodišča (sedmi odstavek 233. člena ZFPPIPP). Da je bilo tako tudi v tem stečajnem postopku, potrjuje sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom St ... z dne 14. 8. 2025 (p. d. 11). Zato pritožnik neutemeljeno trdi, da je predujem založil upnik oziroma neutemeljeno zahteva, da bi se morali izvesti dokazi o tem, kdo sploh je plačal predujem za ta stečajni postopek.
9.Če vrednost unovčene stečajne mase ne zadošča za vrnitev založenega zneska, morajo te stroške plačati osebe, ki so bile člani poslovodstva v zadnjih dveh letih pred začetkom stečajnega postopka (deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP). V ZFPPIPP ni podlage za pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje povrnitev založenega zneska naložiti upravitelju.
10.Pritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da v stečajnem postopku nad dolžnikom ni stečajne mase. To ugotovitev je sodišče v izpodbijanem sklepu obrazložilo in oprlo na pojasnila upravitelja v otvoritvenem poročilu (p. d. 23). Ker pritožnik ne pojasni, zakaj naj bi bila ta ugotovitev zmotna oziroma katero je tisto premoženje dolžnika, ki naj ne bi bilo vključeno v otvoritveno poročilo, so neutemeljeni njegovi očitki, da upravitelj ni izterjal ali unovčil dolžnikovega premoženja. Že sodišče prve stopnje mu je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da v kolikor premoženja ni, ga tudi unovčiti ni mogoče. Zato je posledično neutemeljeno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje postaviti sodnega izvedenca finančne stroke, ki bi podal mnenje o tem, zakaj upravitelj ni unovčil dolžnikovega premoženja oziroma ali je storil karkoli takšnega, da bi to svojo zakonsko dolžnost izpolnil.
11.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da deveti odstavek 233. člena ZFPPIPP ureja oziroma širi odgovornost poslovodstva v nasprotju s pravili, urejenimi v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1). Gre za specialno ureditev odgovornosti članov poslovodstva za obveznost povrniti znesek za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, ki jih ni mogoče pokriti iz unovčene stečajne mase. Ta odgovornost ima enake značilnosti kot odškodninska odgovornost članov poslovodstva iz prvega odstavka 42. člena ZFPPIPP. Predpostavka te odgovornosti je okoliščina, da poslovodstvo v enem mesecu po dnevu, ko je družba postala trajneje nelikvidna, ni vložilo predloga za začetek stečajnega postopka (torej je kršilo svojo obveznost iz prvega odstavka 38. člena ZFPPIPP), ta kršitev pa je povzročila, da zaradi prepoznega začetka stečajnega postopka premoženje družbe ne zadošča niti za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. O tem sta si pravna teorija in sodna praksa enotni.
12.Neutemeljeno je nadalje pritožbeno stališče, da ZFPPIPP plačilo predujma nedopustno zgolj prevali na poslovodstvo družbe. Član poslovodstva se namreč odgovornosti za to obveznost lahko razbremeni, če (trdi in) dokaže, da tega položaja (nezmožnosti iz premoženja družbe pokriti vsaj začetne stroške začetka stečajnega postopka) ni mogel preprečiti. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da nekdanji poslovodja v ugovoru ni navedel nobene takšne okoliščine, ki bi ga lahko razbremenila plačila začetnih stroškov stečajnega postopka v smislu devetega odstavka 233. člena ZFPPIPP. Te ugotovitve pritožnik ne izpodbija in ne navede nobenega konkretnega razloga, zakaj naj bi bila zmotna.
13.Višje sodišče ni dolžno vložiti zahteve za oceno ustavnosti zato, ker to predlaga stranka. Zahtevo po 156. členu Ustave RS bi vložilo le, če bi samo menilo, da je 233. člen ZFPPIPP v delu, ki ga mora uporabiti, protiustaven. Ker višje sodišče glede na predhodno navedene razloge takšnega dvoma nima, predlogu pritožnika za vložitev zahteve za oceno ustavnosti ni sledilo in je svojo odločitev oprlo na navedeno zakonsko določbo.
14.Odločitev sodišča prve stopnje je upoštevajoč vse navedeno pravilna, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).
-------------------------------
1N. Plavšak, E-paket INS, ZFPPIPP s komentarjem, urejeno sodno prakso in vzorci, komentar 233. člena ZFPPIPP; VSL sklepi Cst 251/2024 z dne 23. 10. 2024, Cst 305/2024 z dne 9. 1. 2025, Cst 10/2025 z dne 16. 1. 2025, Cst 208/2025 z dne 19. 8. 2025, Cst 25/2026 z dne 10. 2. 2026 in Cst 56/2026 z dne 17. 3. 2026.